Nujni primer

Dve prijateljici gresta zvečer ven - na ženski večer.
Zgodaj zjutraj se po dolgi noči vračata z žura in morata na nujno potrebo.
Toda, glej ga zlomka nikjer WC-ja, le pokopališče.
Ker je potreba prevelika, se skrijeta, vsaka za en nagrobnik in se olajšata.
Ampak: nikjer nič za obrisat, nobenega papirja, ne robčka.
Prva se obriše s spodnjimi hlačkami in jih po uporabi odvrže.
Druga pa ima zelo drage čipkaste tangice, darilo od moža, ki se jim za nobeno ceno noče odpovedati.
V temi otipa žalni trak na vencu, ki leži poleg nje na grobu.
K vragu s trakom, si reče, to je nujni primer in se obriše z njim.
Naslednji dan  se srečata moža obeh žensk.
Prvi reče, tako ne gre več naprej. Včeraj je prišla moja žena domov mrtvo pijana, pa še hlačk ni imela na sebi.
Drugi reče: Srečnež. To še ni nič. Tudi moja je bila mrtvo pijana. Hlačke je sicer imela na sebi, ampak med sramnimi ustnicami je visel trak z napisom:
NIKOLI TE NE BOMO POZABILI!
VSI TVOJI PAJDAŠI IZ PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA.