Na medenem mesecu

Jahtaš Rajko pristane v Kopru in se odpravi v nočno življenje, kjer sreča prekrasno damo. Na smrt se zaljubi in predlaga takojšnjo poroko.

Pa pravi ona presenečeno: “Ampak saj se sploh ne poznava!”

Rajko: “Nima veze, midva sva si usojena, se bova že bolje spoznala, ko bova dlje časa skupaj. Tako bo najino skupno življenje tudi bolj zanimivo.”

No, pa se poročita in odplujeta na medeni mesec tja proti Portorožu. Ko tako zasidrana lenarita na jahti, Rajko vstane, spleza na vrh jahte in skoči trojno salto z dvema obratoma, nato pa v morje zareže kot nož, brez kaplje. Po svoji predstavi se uleže zraven svoje mladoporočenke.

Mladoporočenka: “Vauu, pa to je neverjetno. Kako to, da si tak as?”

Rajko: “Ko sem bil mlajši, sem tekmoval v skokih v vodo, bil sem celo na olimpijadi. No, saj sem ti rekel, da bo zanimivo, ko se bova spoznavala.”

Čez čas mladoporočenka vstane, skoči v vodo ter brez predaha preplava Piranski zaliv prvič, pa drugič, pa še tretjič. Nato se vrne na barko ter se prične brisati z brisačo.

Rajko vzhičeno: “O, ljubi bog, kakšna sreča me je doletela. Vedel sem, da sva za skupaj. Zagotovo si bila športna plavalka. Si bila tudi ti na olimpijadi?”

“Ne, ne,” odgovori mladoporočenka, “bila sem nočna dama v Benetkah, poslovala pa sem na obeh straneh Grand kanala.”