Pogovor v nebesih

Majda: Špela, kako si ti umrla?
Špela: Zmrznila sem.
Majda: Joj, kako grozno!

Špela: Pravzaprav niti ne. Ko sem se nehala tresti od mraza mi je postala tako prijetno toplo. Postala sem zelo zaspana in sem kmalu mirno umrla.
Kaj se je pa s tabo zgodilo?
Majda: Huda srčna kap me je zadela. Sumila sem, da me mož vara in sem en dan prišla prej iz službe. Ampak namesto, da bi ga zalotila pri dejanju, sem ga našla samega v dnevni pred televizijo.
Špela: In? Kaj se je zgodilo?
Majda: Tako sem bila prepričana, da nekje skriva drugo žensko, da sem prečesala celo hišo. Tekla sem na podstrešje in potem v klet, pregledala sem vse sobe in preverila pod vse postelje. Iskala sem jo dokler nisem bila tako utrujena, da me je srce izdalo in sem umrla.
Špela: Škoda, da nisi pogledala v skrinjo. Bi bili obe še danes živi!