https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Kako smo Prekmurci tlakovali svojo pot k matični domovini

16.08.2010 ob 14:45  

Prekmurci so bili v svoji preteklosti vse do konca 1. svetovne vojne pod močnim vplivom ogrske uprave.

Od 11. stoletja naprej je bilo Prekmurje pod velikim madžarskim vplivom, kjer so v okviru Avstro-ogrske živeli pod ogrsko upravo. Območje se je imenovalo Slovenska krajina, Prekmurci pa so s strani Madžarov dobili nadimek »Vendi«. Politična, gospodarska in kultura odtujenost od matične države je potekala vse do konca 1. svetovne vojne.

Kaj bi brez Rudolfa Maistra

Ob koncu 19. stoletja je skupina katoliških duhovnikov pod vplivom Franca Ivanocya začela dvigovati narodno zavest. Sklenjeno premirje med Ogrsko in antantnimi silami, ki je pomenilo konec 1. svetovne vojne, je pomenilo, da ozemlje med Rabo in Muro pripade Ogrski. Po mnenju številnih brez akcije generala Rudolfa Maistra tudi Prekmurja ne bi priključili matični državi. Na mirovni konferenci v Parizu je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zahtevala, da se ozemlje vrne matični državi Sloveniji. Ta zahteva se je zapisala v Bogojinsko resolucijo.

… in Matije Slaviča

Vrhovni svet pariške konference je 9. julija 1919 odločil, da meja poteka po razvodnici med Rabo in Muro, kar je pomenilo, da je nekaj vasi in mesto Monošter pripadlo Ogrski. Tako je izven meja Slovenije ostalo nekaj čez šest tisoč Slovencev, zaradi česar je pogajalska skupina Kraljevine SHS, ki jo je vodil Matija Slavič, predsednika pariške mirovne konference zaprosila za pooblastitev, da z vojsko zasede Prekmurje do dogovorjene črte.

Na lanskoletni uradni državni proslavi v Beltincih je glavno vlogo "odigral" Vlado Kreslin
(Foto: Karlo Vratarič)

Prihod vojske in zasedba ozemlja

Odgovor na prošnjo je bil pozitiven in 12. avgusta 1919 je vojska Kraljevine SHS (pomagala so ji še prekmurska, hrvaška in primorska prostovoljska legija) vkorakala v Prekmurje. Naslednji dan, 13. avgusta, je vojska zasedla ozemlje, ki ga je določila pariška mirovna konferenca. Tedaj je v Prekmurju živelo okrog 74 tisoč Slovencev in 14 tisoč Madžarov.

Prva uradna proslava je bila v Beltincih

17. avgusta 1919 je v Beltincih pred cerkvijo sledila uradna proslava ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. 2. septembra istega leta so beograjske oblasti po pozivu izvršnega odbora SLS sprejele sklep, da naj bo Prekmurje v celoti slovensko. Natančen potek meje je določila Trianonska mirovna pogodba 4. julija 1920, kjer je med drugim določeno, da narodne manjšine lahko uporabljajo svoje jezik v javnosti in šolstvu.

Prvič po letu 2006 brez proslave na državni ravni, zato pa na lokalni

Prva državna proslava ob združitvi prekmurskih Slovencev z matično domovino je potekala pred štirimi leti, letos pa je na taki ravni prvič ne bo. Kljub temu so se nekatere občine in murskosoboška škofija odločile, da pripravijo proslave.

Tako bo v Črenšovcih na dvorišču Kleklovega doma proslava že danes, in sicer ob 20. uri. Slavnostni gost bo predsednik države dr. Danilo Türk.

Zahvalno mašo bo v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti ob 19. uri darovala tudi murskosoboška škofija.

Prekmurski praznik bodo počastili tudi v Beltincih. Prireditev se bo pričela jutri ob 19. uri v Kulturnem domu.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.