https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Kaj vse je »skrivala« naša Slovenija?

03.07.2016 ob 8:00  

Velikokrat pozabimo, kako lepa je naša Slovenija in koliko vsega raznolikega nam nudi v pogled. Ena izmed takšnih zanimivosti so tudi številne arheološke najdbe, ki pričajo o zgodovini naše dežele, a se na njih sploh ne spomnimo ko se vozimo po novozgrajenih avtocestah. Odkrivamo vam le drobec zaklada, ki je bil odkrit pod sedanjimi in bodočimi avtocestami v Sloveniji.

Ko se vozite po slovenskih avtocestah, se vozite skozi kraje, ki so naseljeni že tisočletja. Slovenija, pravijo, je na prepihu; na najkrajši poti iz srednje Evrope v Sredozemlje, iz Sredozemlja v Panonsko nižino, iz Panonske nižine v Alpe. Tisoče poti, križišč, postaj, naselbin, vasi in mest, tisočletja gradenj in življenja, rušenj in vojn; spreminjajoče okolje in prostor vsako leto, vsak dan.  Ko pa naselbina izgine v pišu let, ko Vizigot v diru izgubi dragoceno zapestnico - vse te zaklade sprejme zemlja, jih pokoplje in shrani, a pozabi jih ne.
 
Številne arheološke najdbe so bile najdene v obdobju gradnje avtocest. Kajti, preden gradbeni stroji preorjejo zemljo, arheologi preorjejo vsako pest zemlje, da skupaj ohranijo čas. Medtem, ko ustvarjajo prihodnost, skupaj najdejo in ohranijo preteklost. Z vsako najdbo na trasi bodočega avtocestnega sistema na ozemlju Slovenije se ohrani del časa, fragment zgodbe, zgodovine, ki je mati modrost. Najdbe so številne in pomembne.

Foto: dars.si

Zanimivejša arheološka najdišča so prav gotovo v Savinjski dolini, saj so arheologi ob trasi avtoceste Arja vas - Vransko našli kar štiri večja arheološka najdišča. Gre za najdišča v Ilovici pri Vranskem, Šmatevžu, Trnava ter nad Gotovljami, pri kmetiji Šiman.

V Ilovici pri Vranskem so odkrili dobro ohranjeno rimsko opekarno, kar je prvo tovrstno odkritje v celejanskem agru. Na podlagi najdenih žigov na različnih opekah je mogoče sklepati, da je opekarski obrat na Vranskem deloval vsaj dvesto let, od sredine prvega do prehoda v tretje stoletje. Pomembno vlogo je odigral kot obrat, ki je zadovoljeval vojaške potrebe druge italske legije v sedemdesetih letih drugega stoletja. Nadaljnja obdelava gradiva najdenega vzdolž nekdanje jantarske ceste, bo nedvomno pokazala velik pomen, ki ga je ta rimska opekarna odigrala v dvesto letih svojega obstoja.

Do odkritja sledov starejše železnodobne v Šmatevžu in latenskodobne naselbine v Trnavi je prevladovalo mnenje, da so sledovi podobnih naselbin samo na naravno utrjenih više ležečih mestih. Obe naselbini dokazujeta prav nasprotno. Razpršenost najdb z najdišča v vasi Tranava nakazujejo na obstoj latenskega naselja, čas stalne poselitve pa je omejen na čas od ene do treh generacij. V Šmatevžu pa so našli več fragmentov antične keramike in železen nož, kar se ujema s časom od pozne bronaste dobe do prvega stoletja rimske okupacije spodnje Savinjske doline.

Na najdišču Šiman nad Gotovljami pa so arheologi odkrili prazgodovinske in recentne najdbe, ki kažejo na ostanke objekta iz srednje in pozne bronaste dobe.

Poleti 1999 so na gradbišču trase avtocestnega odseka Kozina - Klanec našli fosilne ostanke kosti vretenčarjev. Te naj bi po rezultatih prvih raziskav strokovnjakov Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU pripadale dinozavrom iz obdobja zgornje krede (pred 83 do 65 milijoni let). To je prva tovrstna najdba na slovenskih tleh.

Med arheološkimi izkopavanji na trasi zahodne mariborske obvoznice so arheologi odkrili naselbino z začetka 4. tisočletja pred našim štetjem.

Pri kopanju useka za avtocesto Selo - Šempeter v Vipavski dolini so gradbinci jeseni leta 1994 pod vasjo Črniče našli nekaj drevesnih debel s premerom dobrih 40 centimetrov in dolgih več kot dva metra, ki jih je ilovica obvarovala pred gnitjem. Na nekaterih mestih so bila debla že skoraj okamenela, na drugih pa še povsem zdrava, celo lubje so imela ohranjena.

Med graditvijo 5,5 kilometra dolgega dolenjskega avtocestnega odseka med Lešnico in Kronovim, ki je bil zgrajen in predan prometu sredi leta 2008, so naleteli na edinstven kraški pojav. Podtalni kamniti gozdovi so na Dolenjskem lahko nastali zaradi debele plasti naplavin, skozi katere je pronicala voda in iz trde kamnine pod njimi ustvarila stebre različnih oblik.

Tudi na obrobju Murske Sobote so odkrili grobove iz zgodnjega srednjega veka. V dobrih dveh mesecih dela so odkrili pet skeletnih grobov z razmeroma dobro ohranjenimi okostji pokojnikov. Odkrili pa so tudi precej ostankov prazgodovinskih lončenih posod izpred približno 4000 let in nekaj mlajših najdb, kot so jame, vodnjak in ostanki lesenih stebrov, verjetno iz visokega srednjega veka.

Foto: delo.si

Da se boste kdaj, ko hitite iz kraja A v kraj B, spomnili na burne čase, ki jih je ta prostor doživel in preživel in da bo - vsaj za trenutek - pomembna tudi pot, ne samo cilj.

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.