https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE
https://www.ris-dr.si/go/1013/3269/VALENTINOVO_V_DVORCU_RAKICAN_2023

GLOBALNO

Po napovedih ARSA visoke temperature v prihodnosti vedno pogostejše

03.04.2018 ob 7:00  

Če bi vprašali ljudi, kaj si mislijo o vremenu, bi spoznali, da nam vreme v zadnjem času, res ni po godu. Ali je premrzlo ali pa spet pretoplo.


Lanski december je bil v večjem delu Slovenije nekoliko pretopel, letošnji januar pa eden najtoplejših do zdaj. Konec februarja in na začetku marca smo imeli daljše obdobje zelo hladnega vremena za ta del leta, druga polovica marca pa je bila topla.

ARSO je v projektu Podnebne spremembe Slovenije spremljal podnebje v obdobju 1961-2011. Po besedah klimatologa Gregorja Vertačnika so analizirali podatke glede povprečnih temperatur zraka, količine padavin, snežne odeje ter sončnega obsevanja. Vanj je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj v Sloveniji. Glede na analizo podatkov, ki so jih zbrali in pregledali strokovnjaki Agencije za okolje postajajo vse pogostejši izredni vremenski dogodki, ki so vezani na visoke temperature, tisti vezani na nizke temperature, pa vse redkejši.

Vreme, ki nas spremlja zadnje tedne, je za zadnjih 20 let res neobičajno, glede na vreme pred 50 leti, pa nič posebnega. „Od 60-ih let prejšnjega stoletja do konca raziskave se je temperatura dvignila v povprečju za približno 1,8 stopinje, do sedaj je to približno že dve stopinji," je pojasnil Renato Bertalanič iz Arsa.

Poletja postajajo vse toplejša, podobno velja tudi za zimo. Če se poletja razlikujejo za kakšno stopinjo navzgor ali navzdol, so lahko zime med seboj različne tudi za več stopinj Celzija. Kar 10 stopinj razlike v povprečni temperaturi je med najbolj mrzlimi in najtoplejšimi zimami.

Vertačnik je povedal, da je bil december morda pretopel in bogat s padavinami. Kar pa se tiče snežne odeje, po večini države zaznavajo negativen trend, kar po njegovih besedah pomeni, da je od 10 do 20 odstotkov tanjša snežna odeja na desetletje. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bilo v povprečju dvakrat več snega, kot ga je v zadnjih dveh desetletjih.

Tudi vročinskih valov je zaradi toplejših poletij vse več, poleg tega so tudi daljši. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka, je zdaj prisotna že vsako drugo ali celo vsako leto, dodaja Vertačnik.

Po besedah Mojce Dolinar imamo pri temperaturah jasno rast le-teh, pri padavinah pa je veliko let, ko je en del države presuh, en del pa premoker (bolj suh oz. moker kot v povprečju). Padavine so tako zelo spremenljive, da je trend veliko težje opaziti kot pri drugih spremenljivkah. Glede na podatke padavinskih številk ima pozimi severna Slovenija signal sušenja, medtem ko je za južno Slovenijo ta signal zelo šibek ali pa celo obraten. "Pomladi imamo vedno manj padavin, na določenih postajah v osrednji Sloveniji je signal tako velik, da je statistično značilen. Tudi poleti zopet opazimo razliko med severno in južno Slovenijo, južna Slovenija se suši, medtem ko imamo v severni Sloveniji celo kraje, kjer je padavin več," navaja Dolinarjeva.

"Slovenijo je kmetijska suša v preteklih letih večkrat prizadela, v zadnjih 50-tih letih se je intenzivnejša poletna kmetijska suša pojavila kar 15-krat, nazadnje leta 2013," je izpostavil še dr. Gregor Gregorič.

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.