http://tvu.acs.si/koledar/podrobnosti/?pid=3293
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.buzeti.si/salon-toplotnih-crpalk/
http://yes-pohistvo.si/kuhinjski-bloki
https://www.facebook.com/events/353013912222282/
http://www.zniders.com/

POM-TURE

FOTO: Indija - Koliko stane en mesec potovanja po Indiji?

 

Čas je, da napiševa še nekaj o aspektu potovanja, ki je deležen največ vprašanj, ko ljudem razlagava o najinem potovanju.


Koliko sva porabila v enem mesecu?

Na kratko: 745 evrov na osebo + letalske vozovnice do Indije in nazaj.

Na dolgo

Da si lažje predstavljate kam je šel najin denar bova opisala nekaj največjih stroškov najinega potovanja. Lahko napiševa, da nisva pretirano varčevala, saj sva za porabljen denar dobila ogromno. Veliko več, kot bi dobila na primer na potovanju v Evropi.

Foto: Eden izmed hostlov v katerih sva prespala

Prenočišča

Velik strošek vsakega potovanja so stroški nočitev. Čeprav je Indija država kjer je vse veliko bolj poceni kot pri nas, sva za prenočišča odštela kar precej denarja. Spala sva izključno v hostlih, razen nekaj dni, ko sva prespala v hotelu, ker v malem mestecu ni bilo nobene cenejše opcije. Cene za nočitev so se gibale nekje med 1,9 do 10 evrov/osebo/noč. Kot vidite je razlika v ceni kar precejšnja, največ k temu pa pripomore lokacija bivanja. Nočitve v velikih mestih so veliko dražje, kot nočitve v manjših. V Goi sva recimo spala v najcenejšem hostlu za nekaj manj kot 2 evra/noč. Hostel niti ni bil tako slab, na voljo sva imela celo klimatizirano sobo in brezplačni zajtrk. Res, da hostel ni bil najbolj čist, ampak ne dlakocepimo.

Za prenočišča sva skupaj odštela približno 160 evrov/osebo.

 

Foto: Lokalni vlak

Transport

Kar se transporta tiče sva večino poti po večjih mestih opravila z rikšo ali taksijem, saj je to bila najbolj lagodna opcija za relativno nizko ceno. Nekajkrat sva se peljala tudi z lokalnimi vlaki in metro sistemom, kar je bilo še ceneje. Sicer so nama domačini pozneje povedali, da sva taksi in rikšo večinoma preplačala vsaj za dvakrat, ampak nama se je zdela kupčija kar dobra. Napotek za v bodoče? Vedno se pelji po ceniku taksimetra.

 

Foto: Klasična porcija hrane na ulici

Hrana

Domačinka nama je povedala: “Moja babica pravi, da pri hrani nikoli ne varčuj.” Tega pravila sva se tudi midva držala. Ne da bi razmetavala z denarjem in jedla predrage spcialitete, ampak vedno sva jedla na uličnih stojnicah in v restavracijah, zadnje so sicer nekoliko dražje od uličnih stojnic. Hrana v Indiji je res odlična in poceni, zato sva kuhanje prepustila lokalnim mojstrom in ni nama žal.

 

Foto: Letalo, s katerim sva letela v New Delhi

Ostalo

Kupila sva tudi nekaj suvenirjev za družino in prijatelje, a temu nisva posvečala večjega dela denarja. Kot sva pisala že v prejšnjih prispevkih, sva se odločila da zaradi velike razdalje med Mumbajem in Delhijem potujeva z letalom. Letalske karte v obe smeri so naju stale približno 150 evrov/osebo.

Povratne letalske vozovnice do Indije imajo običajno ceno nekje med 400 in 450 evrov, a midva sva kot po naključju zasledila ponudbo za 200 evrov/osebo. Res, da sva letela iz Budimpešte v Bruselj, potem iz Bruslja v Abu Dhabi in nato še iz Abu Dhabija v Mumbaj, a sva preživela. Na poti nazaj sva imela nekaj urna postanka v Abu Dhabiju in v Rimu. V bodoče lahko spiševa še nekaj nasvetov, kako najti čim cenejše letalske vozovnice in podobno.

Ravno zaradi tega, ker za en evro dobimo veliko več, kot recimo doma, se finančno splača potovati po nekaterih azijskih in drugih državah sveta. Če bi že od samega začetka imela vodstvo domačinov, bi sigurno lahko prihranila kakšnih 100 evrov, ampak, ker nisva vedela koliko stvari stanejo, sva pač, kot turista, bila primorana plačati nekoliko več.

    Fotogalerija

    https://yes-pohistvo.si/