https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Ivan Rihtarič o meji na Muri

Gornja Radgona, 26.03.2018 ob 10:30  

V muzeju Špital v Gornji Radgoni, so 22. marca 2018, ob 18. uri lahko navzoči prisluhnili ddr. Ivanu Rihtariču. Slednji je »osvetlil« dogajanja pred in po prvi svetovni vojni ter čas osamosvojitve Slovenije. Dogodek je organiziral Zavod Kultprotur iz Gornje Radgone.


Mura teče dobrih 33 kilometrov po Avstriji, nato po slovensko-avstrijski meji od Ceršaka do Petanjcev in nadaljuje svojo pot po Sloveniji. Med Gibino in Krko po 34 kilometrih svojo pot nadaljuje po slovensko-hrvaški meji in kasneje po hrvaško madžarski meji ter se na Hrvaškem izlije v reko Dravo. 25 odstotkov poti reke Mure predstavlja mejno lego (to je 115 km poti). Rihtarič je velik poznavalec radgonske zgodovine in širšega območja Slovenskih goric ter hkrati tudi predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona. Predavanje o problematiki meje na Muri se delno navezuje na njegov drugi doktorat z naslovom »Okraj Gornja Radgona 1945-1950«. Predavanje je bilo nekoliko širše zasnovano, saj je zajemalo celotno zgodovinsko dogajanje evropskega prostora.

O reki Muri in njenem spreminjanju struge ter s tem tudi »meje« bi lahko bilo povedanega kaj več. Bila je omenjena mejna problematika med ljudmi in težavni prehodi meja, za katere so potrebovali posebna dovoljenja, predavatelj se je dotaknil tudi ilegalnega prehoda. Gledalec iz občinstva je izrazil zanimanje za splav na Muri v Radencih, ko še ni bil speljan most med Radenci in Petanjci, a je naletel na gluha ušesa. 

Prostor ob reku Muri je bil na udaru že v 12. in 13. stoletju, saj so bili pogosti vpadi madžarskih pripadnikov. V 15. in 16. stoletju se pojavijo Turki, o katerih so se ohranile številne ljudske zgodbe. Krute boje s Kruci v 18. stoletju je ustavil šele cesar z Dunaja. Na začetku 1945 je bila reka Mura frontna črta med Nemci in Rusi.  

Za čas avstrijskega cesarstva je bila Mura meja med Štajersko ter železno in zalsko župnijo na drugi strani. V obdobju Avstro-Ogrske je predstavljala mejo med avstrijskim in ogrskim delom monarhije. Med drugo svetovno vojno Mura mejila na Madžarsko in Nemčijo. Danes simbolizira mejo med Prlekijo in Prekmurjem.

Reka Mura ima danes popolnoma regulirano strugo s primarnim in sekundarnim nasipom. Problematika meje pa je kljub »današnji statični strugi reke« ostaja. Za razliko od preteklost so danes »migranti« ljudje z daljnega vzhoda. Se zgodovina ponavlja? 

Celotno dogajanje je podrobneje opisano v časopisu "Murske Novine", ki so danes digitalizirane in prosto dostopne na spletu. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      26.03.2018 ob 21:53 Srečko gost

      Naj uživa penzijo in naj bo tiho. Za drugo je nej.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.