Ne bi smel, a bom vseeno

V bife poleg infekcijske klinike, pride možakar v beli halji in naroči sadjevec in pivo. Spije in spet pokliče natakarja:
▶ Še enkrat prosim, čeprav s tem kar imam, tega ne bi smel piti.
Natakar ga pogleda, vendar nič ne reče. Odide za točilni pult, si natakne zaščitne rokavice, pobere kozarce izpred gosta in mu prinese novo pijačo. Možakar spet spije svojo pijačo in ponovno pokliče natakarja:
▶ Še enkrat prosim, čeprav s tem kar imam, tega ne bi smel piti. Ali lahko dobim še kaj hrane?
▶ Seveda gospod, ali bodo dunajski zrezki v redu?
▶ Seveda, čeprav s tem kar imam, tega ne bi smel jesti.
▶ Vi kar jejte. Človek nikoli ne ve, kdaj je zadnjič.
Natakar si malo prestrašen nadene na usta zaščitno masko, kljub vsemu pa korektno streže gostu. Vso posodo, ki jo gost uporabi, skrbno razkuži in pomije v pomivalnem stroju. Na koncu, ko gost poje, natakar stopi k njemu in ga razumevajoče vpraša:
▶ Vem, da ste revež. Ali vas lahko vprašam, kaj imate?
▶ Dva evra.