https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Toliko ton pesticidov je bilo porabljenih v kmetijstvu

29.05.2019 ob 6:00  

V kmetijstvu v Sloveniji je bilo v letu 2017 porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih. Od tega je bilo 413 ton fungicidov, 77 ton herbicidov, 19 ton insekticidov in 1,5 tone drugih fitofarmacevtskih sredstev. 

https://www.ris-dr.si/

Fitofarmacevtska sredstva oziroma pesticidi za uporabo v kmetijstvu so pripravki, ki se uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred povzročitelji bolezni in pred plevelom.

V letu 2017 je bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, veleprodaja na domačem trgu pa je v tem letu v Sloveniji znašala 1.087 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih.

Največ, 413 ton, je bilo fungicidov

Od 413 ton fungicidov jih je bilo največ porabljenih v vinogradih, 323,9 tone. Druga največja količina fungicidov je bila porabljena v sadovnjakih, 57,5 tone.

Največ je bilo porabljenega žvepla (215,9 tone), sledila sta folpet (50,9 tone) in mankozeb (44,9 tone).

Porabljenih 77 ton herbicidov

Herbicidov je bilo porabljenih največ na površinah s koruzo (za zrnje in za silažo), 54,1 tone. Na površinah z žiti (brez koruze za zrnje) je bilo porabljenih 12,3 tone herbicidov.

Največ je bilo porabljenega S-metolaklora (29,4 tone), sledila sta terbutilazin (10,5 tone) in glifosat (8,5 tone).

Čez 19 ton je bilo porabljenih insekticidov

Insekticidov je bilo v kmetijstvu porabljenih 19,2 tone, od tega 15,8 tone v sadovnjakih, 2 toni pa v vinogradih.

Daleč največ je bilo porabljenega parafinskega olja (14,6 tone), sledil je klorpirifos-metil (1,4 tone).

Največ sredstev uporabljenih v vinogradih in sadovnjakih

Povprečno največ fitofarmacevtskih sredstev na hektar celotne osnovne površine s posamezno kmetijsko kulturo je bilo porabljenih v vinogradih (21 kg/ha) in v sadovnjakih (19,3 kg/ha). Na omenjenih kmetijskih zemljiščih so se večinoma uporabljali fungicidi, in sicer v vinogradih 20,5 kg/ha, v sadovnjakih pa 14,4 kg/ha.

Na površinah, posejanih s pšenico in piro, je bilo porabljenih povprečno 0,6 kg fitofarmacevtskih sredstev na hektar, od tega fungicidov 0,3 kg/ha in herbicidov 0,3 kg/ha. Na površinah, posejanih s koruzo (za zrnje in za silažo), je bilo porabljenih povprečno 0,8 kg fitofarmacevtskih sredstev na hektar (v glavnem so bili to herbicidi).

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      29.05.2019 ob 8:51 čondraš gost

      Bio eko...ob tovarnah so kmetje največji uničevalci okolja.

      17 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      29.05.2019 ob 9:12 ..... gost

      najprei iz tovarn strupi v nevidni obliki, za desert pa škropiva. In ugotovitev, da vsak drugi, tretji človek boluje za rakom. Verjetno je to ugotovila znanstveno-raziskovalna elita. Pa kaj lahko imaš v svojem telesu, ko celo delovno dobo v tovarnah - predelovalnih, čevljarstvo, gumarstvo, usnjarstvo, azbest, tkalstvo itd.,imaš 8 urno malico strupov.

      17 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      29.05.2019 ob 11:05 Lendavčan gost

      Kako bi še lahko pridelovali hrano me zanima če gdo ima boljše znanje o cenejši kmetijski pridelavi naj svetuje in tudi dokaže .

      16 12 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        29.05.2019 ob 12:40 čonraš gost

        Glede na to koli hrane zavržemo kupci, koliko je zavržejo trgovine, jo ustvarimo bistveno preveč, enako je z mesom, tako da bi lahko mirne duše omejili kmetijstvo, oziroma bi se lahko šli bio kmetovanje, brez agresivnih škropiv ( sosedi je poginil pes ker je s sosednje njive škropivo veter na njihovo dvorišče raznosil in kot psi počno, je pač jedel travo, poginil) . Konec koncev ima že skoraj vsak kmet službo in kmetuje ob službi . Sicer pa lahko vprašaš Lendavskega podžupana, ti bo vedel strokovno razložit kako se prijazno kmetuje, zdaj ali je to s manj agresivnimi in ekološkimi škropivi, ali pa z božanjem zelenjave ? Nimam pojma, preveri.

        11 7 Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      29.05.2019 ob 15:11 šprica gost

      Eni kmetje še ne vejo, da se opoldne ne škropi njiv zaradi čebel, ki so na paši, temveč zjutraj in zvečer. Potem se pa vprašate, zakaj toliko pomorov čebel ?

      16 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        29.05.2019 ob 16:28 čondraš gost

        Briga njih za čebele..ka tou čebela, ve pa jih gvišno milijon lejta naokolik..ka zaj či kakša crkne od škropiva..

        8 5 Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      29.05.2019 ob 15:37 matematik gost

      Kaj v Sloveniji res ne premoremo ljudi in služb, ki bi tiste kmete, ki preveč in ob nepravem času škropijo kaznovali z visokimi kaznimi? Ne mi zdaj pisati norijo, da lahko vsak na svoji zemlji počne kar hoče, ker to ni res.

      12 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        29.05.2019 ob 16:25 čondraš gost

        ne samo to, tudi ceste veselo zalivajo z gnojnico, trosijo gnoj po cestah, si izposodijo tvojo parcelo za obračanje, dve njivi stran je gnoj bil na kupu od Novembra do Aprila, orjejo ali kaj so že počeli , pazi...ob 00:30...eno leto je bila sosednja njiva polna ambrozije..pa se niso sekirali.

        10 2 Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      29.05.2019 ob 17:44 Mura01 gost

      Kje ste tako zvani "naravovarstveniki"? Ti podatki vas ne skrbijo? Brigate se za svoje interese na Muri, ko nasprotujete izgradnji hidroelektrarne na Muri. Vidimo vsi, koliko vam je pomembna zaščita in zdravje ljudi v Sloveniji, še posebno v Prekmurju, kjer smo "škropljeni" ljudje vsaj 11 mesecev na leto. Tudi vodilni v vodovodnem sistemu B, kjer vas močno skrbi onesnaženje pitne vode v črpališču v Krogu zaradi izgradnje elektrarne, ne pa več sto ton nevarnih raznih škropiv v bližnji in dalnji okolici. Za vsa vaša početja boste nekoč odgovarjali ljudem in seveda svojim otrokom, vnukom in pravnukom.

      9 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      29.05.2019 ob 18:15 gost

      Te pa motike v roke,pa na njive delat,pa se ne bo škropilo.Pa tudi kurvaraja nede telko, ka te vsi zelo utrujeni,ker sodoben človek ni vešč delu z motikof.Tak, ka mamo izbiro motika ali ffs.

      14 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      29.05.2019 ob 20:06 kmet gost

      sami dobitniki socilne podpore med komentatorji

      12 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      30.05.2019 ob 8:59 SL gost

      Prebiram te komentarje pa vidim, da so vsi večinoma laični in nimajo realne osnove. Že naš poet je zapisal "le čevlje sodi naj kopitar" Z drugimi besedami povedano, da lahko komentirajte stvari, ki jih poznate in ne vse povrek.Kot.kmet vem kdaj je treba kaj škropiti. Tako kot si na mokro kožo ne moremo mazati neke kreme tudi kmetje ne moremo škropiti zjutraj, ko so rastline mokre, ker potem sredstvo ne deluje in smo ga vrgli v stran. Če se pesticid ne posuši ali vsrka v rastlino je takrat bolj nevaren za okolje. Pri skoraj vseh škropivih od 2-6 ur ne sme deževati. Kar se pa tiče čebel se tudi mi zavedamo, da so naše pomočnice in poskušamo izbirati sredstva, ki jim niso nevarna. Zato ne obtožuje vsakega ki ga vidite z škropilnico na njivi,v sadovnjaku ali v vinogradu. Lepo je, da skrbite za okolje a žal ne vi ne mi kmetje ne vemo od kod vse naši trgovci pripeljejo hrano, zato tudi nismo videli z čim so škropili tam. Ja pa saj ni pomembno, saj je že malo hrane slovenske, ker je tuja cenejša. Kmetje pa bomo tak skoraj končali svoje delo, saj vidimo koliko kmetij je praznih. To je tema o kateri bi se dalo še dosti napisati. Lepo je,da ste kritični vendar ne obsojajte vsega kar vidite in po vašem ni prav. Pa lep pozdrav.

      8 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        30.05.2019 ob 10:42 čondraš gost

        SL, morda si ti skrben, kmetje okoli mene že niso...sem napisal da je sosedov psiček poginil zaradi škropiva, kako potem ne bi čebele ? Vemo je kakšna je kmečka logika, ah, pa daj še malo zraven škropiva, da bo za ziher, ne pravim da vsi tako delate , ampak mnogi pa pač. Pa da ne omenjam gnojenja, prej se je gnojilo sezonsko, zdaj pa ne glede na to če je zima, pomlad, jesen, poletje, ko napovedo dež, že dva dni prej kmetje streljajo s svojimi cisternami gnojnico in trosijo gnoj kot da se gre za življenje ali smrt. Tudi če je 5 kapelj napovedanih, tega še 5 let nazaj nisem videval so življenje živim ob njivah.

        3 2 Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      30.05.2019 ob 15:04 SL gost

      O tem seda veliko napisati.To, da je poginil psiček verjetno ni krivo samo škropivo. O tem je verjetno svoje rekla stroka. Že dolgo pa velja primer, če odrasel človek spije en šilček insekticida je lahko dovolj za smrt, če pa z istim sredstvom v predpisani koncentraciji poškropimo jablano bi moral človek pojesti skoraj 300 kg jabolk da bi umrl. Seveda se z leti to v nas nabira, pa nekaj nas mora spraviti iz tega sveta, če nas že vlak ne povozi. Kar se pa tiče gnojenja pa vaši sosedje že vejo kdaj bodo gnojil s čim in kako. Gnojevko je treba pač na travnik voziti pred dežjem, je pa sedaj težko ugotoviti koliko ga bo padlo. Ko je vroče pač ni primerno gnojiti ker potem travnik postane podoben požeti njivi in potem dolgo rabi, da se obnovi.Gnoj pa vizijo pred oranjem, sigurno ga ne trosijo po posevkih. Pa kaj bi vse to opisoval. Pojdite na izobraževanje, tako kot moramo mi kmetje, pa vam bo vse jasno. Mene bolj moti, da nas stroka uči kaj in kako moramo uporabljati, potem pa nas obtožijo, da smo mi tisti, ki delamo narobe. Tako si najlažje umijejo vest in roke.Nikoli se nam ni nihče opravičil, ker smo uporabljali sredstva, ki so nam jih predlagali včasih celo vsilili. Z leti se pripravki menjajo, mi pa se trudimo iti z časom naprej, ampak nikoli ni dobro stalno so neke kritike. Ko smo bili letos v zimi na predavanju je predavatelj rekel "To kar vas učimo sedaj vas bo moda čez leta teplo, ker se bo izkazalo, da je narobe".To sem prvič v svoji karieri na kmetiji slišal od kakšnega predstavnika stroke.Ker sem že predolg vam predlagam da stopite do sosedov in se z njimi pomenite ne pa samo bla bla bla...

      0 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    11. gost
      30.05.2019 ob 21:39 KMET gost

      In koliko od teh ton FFS porabijo Komunale in Železnica za škroplenje po mestih, ob zelenicah, ob železnici...

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    12. gost
      31.05.2019 ob 22:03 SL gost

      Naj za moj komentar na to temo dodam še en vic pa boste videli, da vsako škropljenje tudi ni brez veze. Gospodar in njegova žena sta se kot že mnogokrat znašla na skednju. Bilo je poleti in zelo vroče. Pa žena sliši da nekje zgoraj na senu kokodakala kokoška ,ki je pravkar znesla jajca. Žena gre po lojtri gor da bi videla kje je kokoška. Mož pa jo opazuje od spodaj in vidi, da je pomanjkljivo oblečena, da nima hlačk, pa pravi. Kaj te te tak Peronospora napada. Pa se žena oglasi. Kaj me ne bi, če je že avgust, ti pa si letos še samo enkrat škropil.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.