https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
https://www.buzeti.si/salon-toplotnih-crpalk/

GLOBALNO

Lani študij zaključilo najmanj študentov v zadnjih desetih letih

12.05.2020 ob 18:00  

V študijskem letu 2019/20 je bilo v terciarno izobraževanje v Sloveniji vpisanih 76.728 študentov. Lani je študij zaključilo 16.100 študentov, najmanj v zadnjih desetih letih.

Kot so zapisali na Statističnem uradu RS, je študijsko leto 2019/2020 obiskovalo 76.728 študentov, 1% več kot v prejšnjem študijskem letu. 

Zadnjih devet let je število študentov vztrajno padalo, v povprečju za več kot 4.320 na študijsko leto. V lanskem študijskem letu je bilo 75.991 študentov, kar je skoraj 39.000 manj kot pred desetimi leti.

Povečalo se je število doktorskih študentov (za 7 %) in študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja (za 3,2 %). V višje strokovno izobraževanje se je v študijskem letu 2019/20 vpisalo 10.662 študentov, ki so predstavljali 14 % vseh študentov.

V visokošolske študijske programe je bilo vpisanih 66.066 študentov, med katerimi sta skoraj dve tretjini (63,5 %) visokošolskih študentov bili vpisani v programe 1. stopnje. V magistrske študijske programe je bilo vpisanih 31,5 % visokošolskih študentov, doktorski študenti pa so predstavljali 5 % vseh visokošolskih študentov.

Lani 15.000 brucev

V študijskem letu 2019/20 se je v prvi letnik izobraževanja za pridobitev prve visokošolske diplome prvič vpisalo 14.988 študentov, kar je približno 2,4 % več kot v prejšnjem študijskem letu (14.618) in je približno enako kot v prejšnjih letih (od 2011/12).

Za visokošolski strokovni študij se je v letošnjem študijskem letu odločilo 6.673 novincev, večina (79 %) od teh pa jih je pred tem pridobilo srednjo strokovno izobrazbo. Univerzitetni ali enovit magistrski študij je izbralo 8.315 novih študentov, večina (84 %) s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo.

Večina novincev (62 %) je bilo starih 19 let, desetina novincev je bilo starejših od 22 let, med tem ko je bilo 370 starejših od 30 let.

Največ študentk vpisanih v izobraževalne znanosti, največ študentov v gradbeništvu in informacijskih tehnologijah

V študijskem letu 2019/20 je bilo največ študentov vpisanih v študijske programe s področja tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (18,6 %), sledijo področja poslovne in upravne vede, pravo (18,5 %) ter področja zdravstvo in socialna varnost (13,5 %).

Po drugi strani najmanj študentov študira na področju kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (2,9 %) ter področju informacijske in komunikacijske tehnologije (5,6 %).

Med vsemi študenti prevladujejo ženske (57,3 %), ki se najraje odločajo za področja izobraževanja.

Področje izobraževalnih znanosti in izobraževanje učiteljev, je obiskovalo skoraj 88 % žensk, področje zdravstvo in socialna varnost, pa 77 % žensk. Moški pa so v večini na dveh področjih: informacijske in komunikacijske tehnologije (83 %) in pa tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 %).

Študenti v povprečju stari 24 let

»Študenti terciarnega izobraževanja so bili v študijskem letu 2019/20 v povprečju stari 23,9 leta. Najmlajši so bili študenti visokošolskega univerzitetnega študija, v povprečju so bili stari 21 let. Študenti visokošolskega strokovnega študija so bili v povprečju 2 leti starejši (23,3 leta), študenti višjega strokovnega izobraževanja pa skoraj 5 let (24,9 leta). Študenti na magistrskem študiju so bili v povprečju stari 26,5 leta, doktorski študenti pa 33,1 leta, « navaja SURS.  

Povprečna starost vseh rednih študentov je bila 22,3 leta, izrednih pa 29,3 leta.

Študenti terciarnega izobraževanja po vrsti izobraževanja, spolu in načinu študija, Slovenija, študijsko leto 2019/20 (vir: SURS)

 

Skupaj

Moški

Ženske

Redni
študij

Izredni
študij

Skupaj

76.728

32.752

43.976

58.867

17.861

Višje strokovno izobraževanje

10.662

6.556

4.106

5.540

5.122

Visokošolsko izobraževanje

66.066

26.196

39.870

53.327

12.739

  visokošolsko strokovno izobraževanje (1. bolonjska stopnja)

19.696

8.462

11.234

12.567

7.129

  visokošolsko univerzitetno izobraževanje (1. bolonjska stopnja)

22.237

8.718

13.519

21.414

823

  magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) - enovito magistrsko

4.368

1.266

3.102

4.349

19

  magistrsko izobraževanje (2. bolonjska stopnja) - po končani 1. bolonjski stopnji

16.459

6.234

10.225

14.351

2.108

  doktorsko izobraževanje (3. bolonjska stopnja)

3.306

1.516

1.790

646

2.660

Največ tujih študentov iz držav bivše Jugoslavije

Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2019/20 je bilo 5.974 ali 7,8 % študentov s stalnim prebivališčem v tujini (mobilnih študentov), in to iz več kot 100 različnih držav.

Več kot polovica jih je prihajala iz držav bivše Jugoslavije (3.506), nekaj več kot četrtina iz držav EU (1.667), preostali pa iz drugih držav (801). V primerjavi s predhodnim študijskim letom se je število mobilnih študentov povečalo za 17,8 %.

V lanskem letu diplomiralo 16.000 študentov, najmanj v zadnjih desetih letih

V letu 2019 je študij uspešno zaključilo 16.100 diplomantov, kar je 3,5 % manj kot v letu 2018 in najmanj v zadnjih desetih letih. Višje strokovno izobraževanje je v letu 2019 zaključilo 2.094 diplomantov, kar je 5,1 % več kot v letu 2018, visokošolsko izobraževanje pa 14.006 diplomantov, kar je 4,6 % manj kot v letu 2018.

»Na dodiplomskem visokošolskem študiju je v letu 2019 diplomiralo 8.410 študentov, na podiplomskem pa 5.596 študentov. Med njimi je bilo 477 novih doktorjev znanosti, kar je 3,5 % več kot v letu 2018,« so zapisali.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      12.05.2020 ob 21:22 gost gost

      Kje bo država porabila tolikšen potencial, ali le za zaposlitev šolnikov in manjši pritisk mladih brezposelnih na zavod za zaposlovanje ?!

      4 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      12.05.2020 ob 21:25 gost gost

      Kje bo država porabila toliko potenciala novega znanja ?

      4 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.05.2020 ob 10:29 gost

        Za tujino, predvsem Nemčijo in Avstrijo jih šolamo. Vsaj 50 % preveč študentov imamo. Potem pa gredo ti študenti v tujino, na zavod ali v trgovino za blagajno. Nepotrebno zapravljenih veliko milijonov evrov našega denarja, mladim pa leta, ki jih zabijejo za študij, ki jim potem v življenju ne pomeni nič. Nekaterim pa ni niti namen končati študija temveč izkoristiti vse ugodnosti, ki jim omogoča država na račun navideznega ( vpisanega ) študenta. 70, 75 in več strari profesorji, ki se nekateri izgubijo na poti od univerze do doma, so pa poglavje zase.

        2 0 Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      13.05.2020 ob 14:28 šolniki gost

      kaj hudiča bomo z njimi, pouka pa več ne bo, gotovo, otroci bodo doma tikvi čistili, saj če gredo v osnovno šolo, bodo morali po tej končani in morebitni kaki srednji OBVEZNO ŠTUDIRATI IZOBRAŽEVANJE, in se pripraviti na poklic v šolstvu, potem pa 120 let učiti prvi razred , 1+1=3, za njih bo pa delalo nemško gospodarstvo. Ne razumem, da učiteljica 43 leta uči prvi razred in smotana baba še vedno noče v penzijo. Mogoče bo res dočakala, da bo 1+1 =3, kar je pa tudi verjetno njena želja, dokler ne bo tako - pa ne gre v penzijo. Zdaj se pa ostali, ki ne učite prvega razreda lahko jebete. Seveda še pa ima dve pomočnici, ki ji pomagata, saj se že "nepreskrbljena sirota" komaj giblje.

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        13.05.2020 ob 15:11 gost gost

        Žalostno iz našega šolstva smo naredili farsko, nočemo priznati, zato leta in leta nadgrajujemo, kot da bi se otroci rodili vedno bolj neumni, ne mi jih delamo neumne in to lastne otorke !!

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.