https://www.lust.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-TURE

FOTO: Slikovita pastirska vasica, prostrani pašniki in neokrnjena narava

29.5.2022  

Nad dolino Kamniške Bistrice se dviga gorska planota Velika planina, ki predstavlja izjemno kulturno krajino in biser slovenske tradicionalne arhitekture.

Večji del Velike planine leži na višini 1500 do 1600 m. Površje planote je razgibano in razčlenjeno s suhimi dolinami, vrtačami, kotliči in obsežnimi kraškimi kotanjami, nad katerimi se dvigajo položni griči. Posebej znana je jama Veternica, ki jo sestavljata jami Mala in Velika Veternica. Posebnost Velike Veternice so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

Na planoti je eno najslikovitejših slovenskih planinskih naselij. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko.

V začetku 20. stoletja je bilo na planini več kot 100 pastirskih stanov. Do 2. svetovne vojne je prevladoval tip ovalne pastirske bajte, ki so bile med vojno skoraj vse požgane. Po vojni so začeli postavljati nove pastirske koče, ki so imele večinoma štirioglato streho.

V prvotni ovalni obliki je ohranjena le Preskarjeva bajta. Ta je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v enaki obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je Preskarjeva bajta edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi. V njej pa se nahaja pastirski muzej.

Z razvojem turizma in načrtovanjem žičnice je leta 1962 arhitekt Vlasto Kopač, v skladu z značilno tradicionalno arhitekturo pastirskih koč zasnoval več tipov planinskih počitniških koč in po njegovih načrtih so jih nato postavili 140. Te so danes del turističnega naselja, ločene od pastirskega naselja. Grajene so v tipičnem velikoplaninskem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kočam.

V preteklosti so pastirji zgodaj spomladi odšli na planino in se z nje niso vrnili vse do jeseni. S seboj so vzeli le najnujnejše, nekaj mesa, predvsem salame, klobase in kruh. Vse ostalo potrebno za preživetje so pridelali na planini, kjer so izdelovali sir, maslo in druge mlečne izdelke. Izdelovali so tudi posušeni slani sir imenovan trnič, ki danes predstavlja enega bolj prepoznavnih spominkov s tega območja.

Območje Velike planine predstavlja enega največjih sklenjenih travnatih območij, kjer v naravi raste bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj kljub dejstvu, da bi morala biti Velika planina na višini 1600 metrov pokrita z gozdom.

Veliko planino imenujejo tudi Naravni alpski vrt, saj se ponaša z izjemno bogato alpsko floro. Skalni robovi so pravi raj za nekatere vrste zelo znanih alpskih cvetlic, kot so avrikelj, Zoisova zvončnica in planike. Spomladi pa se planina zavije v vijoličasti plašč spomladanskega žafrana.

Veliko planino je mogoče obiskati čez celo leto. Vsekakor naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. 

Do Velike planine vodi več poti. Najlažja pot je iz doline Kamniške Bistrice, od koder se je mogoče na planino dvigniti s pomočjo nihalke (gondole). Od zgornje postaje nihalke pa se je proti najvišjem vrhu Velike planine mogoče dvigniti s sedežnico.

Na planino se je mogoče odpraviti tudi peš. Najdaljša varianta se začne povsem v dolini (v vasi Stahovica), precej krajša pa je tista iz Rakovih ravni na vzhodni strani planine.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      29.05.2022 ob 14:43 gost

      Je tudi kapela Marije Snežne , ki je stala že pred 2 svetovno vojno . Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali , vendar so jo ponovno postavili leta 1988 .

      17 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      29.05.2022 ob 14:52 gost

      Tole je simbol SLOVENSTVA!!!!!!!!!!! Marija nas varuje na planini !

      15 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      29.05.2022 ob 15:24 gost

      Tam gor na veliki planini se čez celo leto zgrne skoraj ljudje iz pol sveta. Kitajci, Japonci, Rusi, Francozi, Nemci, Italijani, Madžari, ZDA, Kanada, avstralija, itd. Zato bi ta košček Slovenije morali bolj čuvati in zanjega skrbeti. Ne da zdaj začne vladna golazen tam postavljati vikende za naravo se pa sploh ne brigajo ker svoje dreke in odpadke kar v naravo puščajo. Eden večjih takih gnojov je Janšev največji sranaš direktor STH pizdek polizani Urbanija.

      10 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      29.05.2022 ob 16:32 gost

      Samo prikazujte,bisere Slovenije ker bojo vladne podgane takoj uvedle davek na kamen,krave in ostalo kaj imajo na planini.

      8 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      29.05.2022 ob 17:47 gost

      Na tiste ezakonite vile kere so si naredili Janševi zavezniki za davkoplačevalski denar. Zdaj pa izdajajo in služijo nič davka pa ne plačajo. Obdavčiti jih u božjo mater za 200 procentov. Največji turistični dobičkar tam gor je tisto sranje od direktorja STA Urbanija poizanec. Keri ni plačeval delavcev 1 leto. Gnoj luzerski.

      8 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      29.05.2022 ob 20:36 AJAJAJAJAJ gost

      Tam sem bil večkrat. Smo imeli srečo, da je imela Ljubljanska banka v lasti takoj prvi kočo-dvojček levo od gondole. Super. Osebje gostilne Šimnovc, mislim da se je zvala, je bilo super. Smo pustili kar nekaj denarja pri njih, ampak so kot gostoljubni tudi oni večkrat častili rundo. Lep sprehod do kapelice, še do gostilne Zeleni rob. Skratka, bilo mi je všeč. Žal je potem Ljubljanska banka prodala tega dvojčka v privat roke, seveda svojim zaposlenim. Tako se je tudi končalo obiskovanje Velike planine. Spomini, uf. Super. Najlepše je bilo, ko se je začela sezona in so prignali krave. Podokničar je imel večkrat tam nastop. Dobili smo od mleka, jogurta, sira. Ni da ni.

      6 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      29.05.2022 ob 20:47 gost

      Saj pa še vedno lahko greš samo če nisi prelen !!!!!!

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        29.05.2022 ob 21:20 AJAJAJAJAJ gost

        Brez skrbi, še zahajamo tja. Zdaj predvsem kot dnevni gosti. Kdo pa je len, pa je tvoja prost presoja.

        2 0 Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      30.05.2022 ob 7:25 GOST gost

      V PREKMURJI MAMO TUDI PLANINO TREBEŠ PRI JULA MAROV PA OBČINA NE NAPRAVI UČNO POT ZA UČENCE KA DO ZNALI KA JE ŠAR ROGOS TRSTIKA ZANIMIVO NEJ NARAVOSLOVCI SAMO DNAR VAM DIŠI

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      02.06.2022 ob 7:01 Miran gost

      Res škoda, da avtorji takšnih reklam kot je ta, ne pogledate, ne poduhate ... s starim odpadnim oljem prebarvanih lesenih zabojnikov, smeti, ki ležijo v velikih količinah za robovi 🤷🙆🙃

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.