https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://bolleblu.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija se spominja akademika dr. Antona Vratuše

23.02.2021 ob 13:00  

Še aktualne epidemiološke razmere preprečujejo, da bi se tudi letos ob Spominskem dnevu Ustanove, ki bo 21. februarja, s posebnim dogodkom spomnili soustanovitelja in častnega člana Ustanove, akad. dr. Antona Vratuše.


»21. februarja bi sicer čestitali našemu Vranu ob njegovem 106. rojstnem dnevu. Za to priložnost pripravljen program - razgovor z bivšim predsednikom RS, svetovno priznanim in uglednim prof. dr. Danilom Türkom - bomo vsekakor organizirali kakor hitro bo mogoče, da se skupaj z njim spomnimo mednarodnih razsežij desetletja dolgega delovanja dr. Vratuše v luči aktualnih vprašanj multilateralizma v mednarodnih odnosih.

 Foto: Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija

Ker je tovariš Vran bil spoštovan doma in v širnem svetu. Trpki spomin, da ob njegovem visokem življenjskem jubileju upravljalci slovenske države niso prepoznali in zmogli primerno ovrednotiti  njegovega celotnega izjemnega opusa, prerašča plevel. Ostajajo pa neizbrisne sledi njegovega življenja in dela, ostajamo pričevalci njegove velike zgodbe. Ostaja med nami, v našem spominu in v našem delovanju in kot smo rekli ob slovesu: v Vrtu spominov in tovarištva, v katerega se je vedno znova rad vračal kot na svoj svojstven dom, pa  rasteta "Vranova vrba" in "Vranov hrast".

In ob mnogem nepozabnem in neizbrisljivem, kar ostaja v naših osebnih in našem skupnem spominu in njegovih delih naj naš spoštljiv spomin nanj ohranja tudi zapis našega dolgoletnega sodelavca, sopotnika dr. Antona Vratuše in člana uprave Branka Žunca:"

Utrinki o(b) Vranovih (nes)končnih obzorjih

 Foto: Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija

S slavilnim poklonom - "Dragi dober veliki človek, nete se zvijsili, nikak in nikdar, hvala iz srca. Hvala tudi za to prekmursko besedo, ki smo jo pozabili!" - je svoj navdihujoč nagovor slavljencu akademiku prof. dr. Antonu Vratuši-Vranu (21. februar 1915, Dolnji Slaveči - 30. julij 2017, Ljubljana), diplomatu, znanstveniku, partizanu, svetovljanu, ob njegovem stotem miljniku v soboški grajski dvorani sklenila njegova pričevalka, prijateljica in sopotnica pomurska akademikinja, vplivna družinska psihologinja in terapevtka, raziskovalka in predavateljica dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. "Zvišavanje" (v knjižni slovenščini poviševanje ali slavljenje) Slavečkega Vrana ali samo Vrana, za prijatelje in znance Toneka, za partizanske soborce profesorja Urbana in za tovariše v ilegali Roberta, se ob njegovi 106. obletnici rojstva 21. februarju osredinja na slavljenčevo pregovorno predanost znanstvenoraziskovalnemu delu, osredotočeno disciplino in izostreno odgovornost. "Perutnice mi res že nekoliko pešajo, drugače je vse v redu," je z zanj značilno hudomušnostjo odgovoril stoletni "orač na njivi prekmurskega knjižnega jezika" na metaforo o Vranovem letu skozi dvajseto stoletje v enaindvajseto, ki jo je za Vratušo v opisu njegove življenjske poti skoval soborec prof. dr. Janez Stanovnik. 

 Foto: Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija fb

"Tkem na več statvah hkrati," je v slogu še enega od svojih življenjskih vodil potrjeval zavezanost in zvestobo že peti življenjski univerzi, to je Prekmurju. (Nova obzorja je odstiral Goričancem rekoč, naj bo Krajinski park Goričko ob dvajseti obletnici razglasitve za zavarovano območje narave, kar bo leta 2023, "srce, intelektualno in gospodarsko središče ter križišče ustvarjalnih idej in mednarodnih srečevanj" po vzoru slikovite italijanske Toskane.) Prva je bila filozofska fakulteta oz. slavistika v Ljubljani, ki se ji je zadnja desetletja "oddolževal," kakor razkriva monografija Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše, skupni projekt SAZU, UŠF in PAZU ob akademikovi stoletnici. Druga je bil narodnoosvobodilni boj, za katerega so se študentje na ljubljanski slavistiki odločili že drugi teden po okupaciji, preden je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, tretja je bilo delo v kabinetu Edvarda Kardelja v Beogradu in četrta diplomacija v OZN.

 Foto: arhiv pomurec.com

"Nimam časa, morda bo prišla na vrsto prihodnje leto," je na Večerovo vprašanje, kako napreduje pri pripravi knjižnega dela o profesorju Urbanu ob vstopu v sto drugo leto življenja odvrnil nestor slovenskih in pomurskih akademikov dr. Anton Vratuša, ki bi si tako kot leta 1913 v Trstu rojen slovenski književnik Boris Pahor zaslužil, da ga Slovenci (do)končno posvojimo. Njegova bolečina je ostal Mednarodni center  za upravljanje javnih podjetij, ustanova s posebnim statusom v okviru OZN, ki jo je Vratuša ustanovil leta 1974, in je bila koristna pri osamosvajanju Slovenije, vendar pa nobena poosamosvojitvena vlada ni prepoznala pomena centra za ugled Slovenije v svetu oziroma ni niti približno vedela, kaj bi z njim.

Zato pa  je dr. Vratuša  ostal do zadnjega povezan s "Šiftarjevino," Vrtom na Petanjcih in Ustanovo. Neizmerna je bila  njegova  ljubezen do Vrta in neizčrpna in vsestranska delovna povezanost z življenjem  Ustanove. V uvodnem prispevku "Vanek in Vran - dva orača in velika prijatelja" v zborniku "Vanekovo stoletje" (ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja; Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2019) pa je bila  ta njegova povezanost z nami, sodelavci Ustanove na kratko in zgoščeno izpričana: "Vedno znova  nas je  motiviral z neverjetno življenjsko energijo in izrednim spominom, s svojo uglajeno komunikacijo izkušenega diplomata, svojo prislovično delovno vnemo, izjemno disciplino in odgovornostjo do samega sebe. Pomirjal in opogumljal nas je s svojim nalezljivim življenjskim optimizmom, razveseljeval s svojo duhovitostjo. Spodbujal nas je s svojim občutkom  za kolektivno delo; bilo je prijetno, tudi zahtevno - vendar nikoli od nikogar ni pričakoval  kar ne bi tudi in najprej od sebe."

 Foto: arhiv pomurec.com

Dolga, dolga je bila velika bela cesta akademika dr. Antona Vratuše, Toneka iz goričkih brejgov, našega tovariša Vrana in profesorja Urbana.

In v tem jubilejnem letu njegove in naše Ustanove bodo zagledali "luč sveta" tudi njegovi  avtentični zapisi, dokumentirani spomini profesorja Urbana na njegovo enoletno partizansko obdobje sodelovanja z italijanskim partizanskim in antifašističnim gibanjem,« sta v sporočilu za javnost zapisala predsednik uprave Ernest Ebenšpanger in predsednica programskega sveta dr. Klaudija Sedar.

Naslovna fotografija: Ustanova dr. Šiftarjeva Fundacija

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      23.02.2021 ob 20:42 gost gost

      Naj mu bo lahko Ljubljansko barje, da ga ne muči ta težka Prekmurska - gorička zemlja in izdana duša !!

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      24.02.2021 ob 7:19 SLAVEČAR gost

      vüpan ka so njemi bataše gor dali komunisti enomi.

      0 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      24.02.2021 ob 9:18 posrečeni gost

      Dokler bodo ti arhaični sivolasi prdci krojili usodo Prekmurja, bomo vedno na repu razvoja in miselnosti. Naj že mladi s tem enkrat za vselej pometejo.

      0 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.