LOKALNO
FOTO: Spomini pod gümlo: Otroštvo, rojstvo in krst nekoč
Kulturno društvo Lipa in Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci sta pri prekmurski domačiji pod objektom »gumlo« – skedenj v Lipi, v petek, 6. junija, pripravila »Večer pod gülmo – kak je inda bilou«. Šlo je za poseben kulturni dogodek ob obujanju spominov in anekdot na nekdanje čase naših prednikov.
Na večeru pod gümlo so se zbrali številni domačini in gostje. Večer je bil poln spominov na nekdanje čase, pri čemer je bila rdeča nit večera pogovor in obujanje spominov na čas priprave na rojstvo, krst in otroštvo nekoč. Vse skupaj je bilo prepleteno z zanimivimi anekdotami in spomini, saj so bili za naše prednike in prejšnje generacije tisti časi lepši, prijaznejši kot danes. Ljudje so si med seboj pomagali pri različnih opravilih, mladi pa so hodili na vaške veselice, kjer so se spoznavali …
Na kulturnem večeru v Lipi so predvsem starejši obujali in pripovedovali zgodbe ter anekdote iz mladosti – od poroke, rojstva otrok –, skratka, na večeru so se prepletale zgodbe, anekdote in spomini. Tema večera se je dotikala otroškega časa in poti odraslega človeka.
Tisti čas so se otroci večinoma rodili doma v kmečkih domačijah, kjer so prve korake preživeli skupaj s starši, s poudarkom na oskrbi in negi otroka. Ko so otroci nekoliko odrasli, so se med seboj igrali različne otroške igre, nato pa je prišel čas, ko so morali iti v osnovno šolo. Med počitnicami so pomagali staršem pri različnih opravilih.
Čas so torej zavrteli za nekaj desetletij nazaj in pripovedovalci so z vsemi zbranimi na večeru delili svoje dragocene trenutke iz preteklosti ter obujali tradicijo, ki je nekoč oblikovala življenje naših prednikov. Sam večer je bil poln nostalgije, smeha in bogatih življenjskih zgodb posameznikov. Vsi skupaj so zbrane popeljali v čas svojih prednikov.
Organizatorji so se obvezali in sklenili, da bodo izdali posebno knjižno gradivo, ki bo ostal lep spomin na nekdanje čase, del te zgodbe bo torej zaokrožena celota. Sam projekt iz pogovornega večera bo zapisano in obelodanjeno, saj bi to želeli predstaviti mlajšim rodovom. Sedanja generacija mladih na nekdanji čas svojih prednikov gleda v drugačni luči in z drugačnimi pogledi.
Tisti čas, pred mnogimi leti, je bilo na vsaki kmetiji trdno kmečko delo, ko so kmetje zemljo orali s kravjo ali konjsko vprego. Delo na polju, v vinogradih ali kje drugje je bilo težko, saj so vse okopavali z motiko …
Večer so popestrili z glasbenim programom, v katerem so zapeli ljudski pevci iz Kulturnega društva Lipa, nekaj skladb pa je zaigral mladi harmonikar. Tovrstni Večer pod gümlo v Lipi so pripravili po dolgih 13 letih, saj se je v tem času marsikaj spremenilo, a spomini na nekdanje čase, predvsem pri starejši generaciji, so ostali in so še vedno živi. Starejši te spomine iz svojih otroških dni danes prenašajo na svoje otroke, vnuke in pravnuke.
Foto: Jože Žerdin
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.


Prazna gùmla
Ge pa nejsan šla zaradi Zrinskoga. Negda je bia poleg na vseh veselicah. Zdaj so pa fse veselice bez njega. Nišče ga več neče. Stari ded naj bo duma. Tam mora biti tiho. Indri bi pa lapal bezveze.
Udbaš.
Mater kelko lidij so meli vsi mesto
Kaj pa te starce poslušate,kot,da nekaj vedo,nič,ti sedem,osem,celo devetdeseti so za en odpad,pa še tam morajo plačati poriktavanje....mladi,živite brez teh posušenih.