FOTO: Člani Turističnega društva Bogojina prikazali ročno čiščenje semena iz lanenih glavic

Na »ogračeku« Turističnega društva Bogojina so po nekaj letih ponovno obudili etnološki prikaz čiščenja lanu iz lanenih stebel. Člani društva so kolo časa zavrteli nekaj desetletij nazaj in oživili že skoraj pozabljeni običaj pridelave lanu.

Na območju Bogojine in okolice so domačini nekoč na njivah sejali lan, ki je bil po dozoritvi večnamensko uporaben. Takrat je bilo v teh krajih veliko tkalcev, ki so doma na statvah izdelovali laneno platno. Preden so začeli tkalci z delom, so domačini lan ročno pomikali, ga sušili na vročem soncu, nato pa pripeljali domov. Tam se je začelo ročno čiščenje lanu, kjer so iz stebel s pomočjo lesenih pripomočkov odstranjevali glavice z dozorelim semenom.

Ženske so nato lan trle, na kolovratu predele v niti in jih zvijale v klobčiče. Te so nato odnesli k tkalcu, ki je iz njih stkal laneno platno. Iz platna so doma ročno šivali vreče, ki so jih uporabljali ob žetvi za shranjevanje zrnja, pa tudi obleke in druge izdelke. Laneno platno je bilo v domačiji izjemno dragoceno – uporabljali so ga tudi kot ponjave za sušenje žita.

Pridelava lanu je bila nekoč dodatni vir preživetja, še posebej v jesensko-zimskem času, ko so imeli tkalci največ dela.

Lan so sejali spomladi, po približno 100 dneh je dozorel. Nato so ga pomikali, sušili, očistili seme in hranili stebla za nadaljnjo obdelavo. Pred nekaj leti so pri društvu uredili prostor s pečnico za prikaz lanenarstva, da spomin na stare čase ne bi utonil v pozabo.

Tudi letos so člani društva na gredici nad vasjo Bogojina posejali lan in ga skrbno negovali. V sredo, 20. avgusta, so ga ročno pomikali, zavezali v šope in prinesli do lesene društvene hiške ob vinski brajdi. Pred čiščenjem so na zemljo položili platno in z lesenim pripomočkom odstranili zrele glavice. Stebla so dali sušiti, seme pa shranili za prihodnje leto.

Šlo je za etnološki prikaz ročnega mikanja lanu, pri katerem je vse potekalo ročno, z veliko spoštovanja do tradicije. Člani društva so napovedali, da bodo prihodnjo pomlad spet posejali letošnje seme, saj želijo ohraniti lanenarstvo kot pomembno kulturno dediščino kraja Bogojina ter ga prenašati na mlajše generacije.

Foto: Jože Žerdin