FOTO: V Filovcih so kolo časa zavrteli na nekaj desetletij nazaj

V Lončarski vasi Filovci so se v muzeju na prostem ob cimprani hiši zbrali številni obiskovalci iz Slovenije in Hrvaške, da bi se udeležili predavanja in prikaza prekrivanja slamnatih streh na cimpranih hišah. Dogodek je bil posvečen arhitekturi in gradnji cimpranih hiš v Prekmurju ter je potekal v okviru projekta Interreg Slovenija–Hrvaška PH–VTGSA, ki ga izvajata Muzej na prostem Filovci in Zavičajni muzej Ozalj. Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Tokratno srečanje je združilo predavanje, praktični prikaz in izmenjavo izkušenj o gradnji cimpranih hiš, kar je obiskovalcem omogočilo vpogled v tradicijo, znanje in pomen ohranjanja kulturne in stavbne dediščine Prekmurja. O pomenu cimpranih hiš, njihovi gradnji in prekrivanju slamnatih streh so spregovorili Tomaž Bojnec iz Filovcev, etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota ter slamokrovec Damjan Rogan iz Trdkove, ki je praktično prikazal pokrivanje streh z rženo slamo. Mojster je pri prikazu uporabil rženo slamo in različne pripomočke, s čimer je obiskovalcem omogočil vpogled v tradicionalno tehniko.

Predavanje je popestril tudi Stjepan Bezjak iz Ozlja, ki je predstavil gradnjo cimpranih hiš in pokrivanje slamnatih streh na Hrvaškem. Dogodek je bil za vse udeležence nadvse poučen in zanimiv, saj je združeval teoretično znanje in praktično prikazovanje starih tehnik. V okviru projekta so v muzeju na prostem pripravili tudi lončarske delavnice za vse generacije, kar je dodatno obogatilo doživetje.

Cimprane hiše imajo v Filovcih dolgo zgodovino. Pred leti je bilo v vasi več takih hiš, ki so jih imenovali »blatne hiše«. Življenje v cimpranih hišah je bilo preprosto, saj so bile majhne, brez električne napeljave, vodovoda in stranišča. Hiše so bile zgrajene iz lesenih brun, ometane z ilovico, pobeljene z apnom in pokrite s slamo, ki so jo kmetije pogosto pridelale same. Popravila slamnatih streh so opravljali mojstri slamokrovci.

Danes ta nekdanja stavbna dediščina počasi izginja, saj so cimprane hiše nadomestile sodobne bivalne stavbe iz opeke in drugih materialov. Zato so se etnologi in muzealci začeli ukvarjati z dokumentiranjem in ohranjanjem teh hiš. Med raziskovalci je posebno izstopal pokojni umetnik Ladislav Danč, ki je arhiviral in beležil elemente, okrasje ter podrobnosti stavb.

Predniki, ki so gradili cimprane hiše že v 18. stoletju, so skrbno izbirali les, ilovico in rženo slamo. Strehe in stene hiš so bile konstruirane tako, da niso zahtevale niti enega žeblja, vse je bilo speto z lesenimi klini. Zunanji in notranji površini so premazali z ilovico, ki je bila pogosto pomešana s plevami, hiše pa pobelili z apnom. Zunanje stene so bile obarvane s svetlo modro barvo, da perutnina ne bi poškodovala apnenca.

Cimprane hiše so imele majhna lesena okna s preprostimi polknicami, krušno peč in dimnik, vhodna vrata in prezračevalne reže, obokani svečniki ter druge dekorativne elemente. Hiše so bile zgrajene po finančnih zmožnostih družine in omogočale funkcionalno in estetsko urejeno bivanje. Posebno vlogo je imela slamnata streha, ki je zagotavljala prijetno notranjo temperaturo – poleti hladno, pozimi pa toplo, ogrevanje pa je potekalo s krušno pečjo in dovolj pripravljene kurjave za zimo.

FOTO in TEKST: Jože Žerdin