Slovenci varčujemo manj, dolgovi pa rastejo

Svetovni dan varčevanja, ki ga po svetu obeležujemo 31. oktobra, sega v leto 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki hranilnic iz 27 držav. Njihov cilj je preprost, a pomemben – spodbuditi ljudi k varčevanju, predvsem v bankah in hranilnicah.

Po več kot stoletju je sporočilo tega dne še vedno aktualno. Varčevanje namreč ostaja pomemben del finančne varnosti posameznika v gospodinjstvu.

Slovensko gospodinjstvo lani privarčevala manj kot leto prej

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je slovensko gospodinjstvo v letu 2024 privarčevalo 13,3 odstotka svojega razpoložljivega dohodka. To je nekaj manj kot leto prej, vendar se Slovenija po stopnji bruto varčevanja še vedno uvršča v sredino evropske lestvice.

Najmanj so lani privarčevali Slovaki (5,9 %), največ pa Nemci (20,0 %). Povprečje Evropske unije je znašalo 14,6 %, evropskega območja pa 15,3 %. 

Rast finančnih sredstev se je upočasnila

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev (vloge, delnice, zavarovanja in drugo) lani znašala 87,2 milijarde evrov. To je 8,4 odstotka več kot leto prej, kar je nekoliko manjša rast kot v preteklem letu.

Največji delež med prihranki so imele bančne vloge (35,8 %), sledili so delnice in lastniški kapital (35,2 %) ter sredstva v obliki zavarovanja in pokojninskih shem (11,2 %).

Slovenci imamo precej več gotovine kot povprečni prebivalci evropskega območja – pri nas 9,1 %, pa le 2,9 %.

Obveznosti gospodinjstev rastejo, a počasneje kot premoženje

Finančne obveznosti gospodinjstev so leta 2024 znašale 18,5 milijarde evrov, kar je 5,6 precej več kot leto prej. K rasti so največ prispevala dolgoročna posojila, ki predstavljajo kar 82,3 % vseh obveznosti.

Podobno strukturo imajo tudi gospodinjstva v evrskem, kjer območje dolgoročnega posojila obsega 87,1 % vseh obveznosti.

Potrošniška posojila dohitevajo stanovanjska

Stanovanjska posojila so se v zadnjem desetletju povečala za 60,8 %, potrošniška pa za 58,3 %. Razlika je tako vse boljša. Rast potrošniških posojil je bila v zadnjih dveh letih ena najizrazitejših v zadnjem desetletju, kar kaže na večje zaupanje potrošnikov in obenem na večje finančne potrebe.

Slovenci še vedno manj zadolženi od povprečja evropskega območja

Zadolženost slovenskih gospodinjstev je lani znašala 40,4 % razpoložljivega dohodka. čeprav se je v primerjavi z letom prej nekoliko povečala, ostaja skoraj pol manjša od povečane zadolženosti gospodinjstev v evropskem območju (82,2 %).

To pomeni, da Slovenci – kljub upočasnjenemu varčevanju – še vedno živimo razmeroma finančno preudarno.