V ponedeljek na račune številnih Slovencev višje plače

Večina v javnem sektorju bo v prihodnjem tednu, s plačili za oktober, delež drugega dviga plač v okviru plačne reforme. Izjema je manjši del javnih uslužbencev, ki je povišan v celoti dosegel s prvim dvigom v začetku leta, ter poslanci in funkcionarji izvršilne veje oblasti, ki bodo pravico do višje plače pridobili z novim mandatom DZ.

Po končanih pogajanjih o reformi plačnega sistema so se v javnem sektorju z okoli 190.000 zaposlenimi plače prvič zvišale v začetku leta, ob vstopu v prenovljen plačni sistem. Drugi dvig so predvideli z oktobrskimi plačili, ki bodo javnim uslužbencem izplačane prihodnji teden. Nato bodo sledili še štirje, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.

Koliko bo višje plače?

Ker se v okviru reforme osnovne plače ne dvigujejo vse enako, je tudi število dvigov, ki jih imajo deležni javni uslužbenci, različno. Približno šestim odstotkom se tako že tokratne plače ne bodo povišale, saj tako celotno povišanje doseže s prvim dvigom. Gre predvsem za zaposlene na najnižjih vrednotenih delovnih mestih, ki še niso napredovali, pa tudi za nekatere, predvsem v zdravstvu, ki so jih višje plače izpogajali pred vstopom v novi sistem.

Preostalim 94 odstotkom bo drugi dvig izplačan po enakih pravilih kot prvi. Če je preostanek povišanja nižji od 100 evrov, jim bo izplačan v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 dejansko dejanskih povečanj, a ne manj kot 100 evrov.

Finančne posledice plačljivih dvigov v letošnjem letu naj bi znašale 368 milijonov evrov , v štirih letih pa naj bi, kot je vlada ocenjevala ob zaključku pogajanj, reforma s plačljivimi dvigi državni proračun obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov.

Pojavljajo se pa že opozorila o prenizko ocenjenih posledicah reforme. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so tako izračunali, da bodo odhodki zavoda iz tega naslova letos za skoraj 86 milijonov evrov višji od prvotno predvidenih v finančnem načrtu.

Če so bile prve ocene, da bodo v letošnjem letu sredstva za plače povišala za sedem sodeč, naj bi bilo povišanje približno 11-odstotno, potrjene tudi na ministrstvu za javno upravo.

Ob tem pa pojasnjujejo, da ob rasti dviga zaposlenih na rast plač vplivajo tudi nekateri elementi, izpogajani v okviru plačnih stebrov, v zdravstvu ti super nadure (gre za boljše plačane nadure nad 170 ur letno), pa tudi nova, bolje ocenjena delovna mesta, na katera so bili razporejeni v večjem obsegu, kot so ocenjevali tekom pogajanj. V izobraževanju pa je finančna učinkovina višjega plačila povečana učne oz. pedagoške obveznosti.

Finančne posledice so prinesle tudi večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač, kar je sicer eden od ciljev reform, da bi se povečala konkurenčnost javnega sektorja, ki se v zadnjih letih sooča s pomanjkanjem kadrov na številnih področjih. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.

Nova pogajanja

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da ni bilo predvideno, v kolikšnem obsegu bodo te možnosti delodajalci lahko uporabljali. Finančni minister Klemen Boštjančič  pa je nedavno prek resorjev predlagateljev v javnem sektorju z dopisom pozval, naj te možnosti uporabijo le, če imajo za to zavarovana sredstva v finančnem načrtu. Ob kritikah sindikatov so se v petek na pogajanjih dogovorili, da v mesecu dni pridobijo podatke po resorjih, kolikšna je bila dejanska uporaba teh elementov v praksi.

Kot opozarjajo na ministrstvo za javno upravo, pa bi masa sredstev za plače rasla, tudi če ne bi bilo reform, ob tem da bi ostali vsi izzivi iz prejšnjega sistema, med katerimi nastajajo težave pri pridobivanju kadrov, nezadovoljstvo zaposlenih in odhajanje iz javnega sektorja.

Vlada in sindikati se sicer v okviru prenove plačnega sistema pogajajo še o dveh elementih. Po plačnih stebrih potekajo pogajanja o kriterijih in merilih za nagrajevanje delovne uspešnosti, da bi se s prihodnjim letom lahko začeli izplačevati po novem. V pripravi pa je tudi zakon o plačilih in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini.

Vir: STA