Pomurska stroka pred prazniki: »En pok lahko pomeni poškodbo za vse življenje«

Danes je na Policijski upravi Murska Sobota, potekala novinarska konferenca, namenjena opozarjanju na nevarnosti nepremišljene in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov.

Pomurski policisti so skupaj s predstavniki zdravstva, gasilcev in društev za zaščito živali znova poudarili, da si nihče ne želi praznikov, zaznamovanih s poškodbami ljudi, živali ali premoženja.

Vodja Oddelka za splošne policijske naloge v Sektorju uniformirane policije PU Murska Sobota Boštjan Sedonja je izpostavil, da policija v decembrskem času vsako leto okrepi nadzore nad uporabo in prodajo pirotehničnih izdelkov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju vnosa prepovedane pirotehnike iz tujine, nadzoru na cestnih povezavah z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter nadzoru na javnih mestih, kjer se pogosto pojavljata uporaba in preprodaja nedovoljenih izdelkov. Policija bo v prednovoletnem obdobju pri nadzorih sodelovala tudi z Inšpektoratom Republike Slovenije za notranje zadeve, Finančno upravo Republike Slovenije in drugimi pristojnimi službami.

Policija je ob tem znova opozorila na zakonske omejitve. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1 je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa le med 26. decembrom in 1. januarjem. Uporaba je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za starejše, na prometnih površinah ter na krajih, kjer se zbirajo ljudje. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov kategorij F2 in F3 so prepovedane, prav tako domača izdelava in predelava pirotehnike. Kršitve se kaznujejo z globo od 400 do 1.400 evrov, možen pa je tudi zaseg predmetov.

Statistični podatki s pomurskega območja kažejo, da kljub opozorilom nevarnosti ostajajo. Policisti so v obdobju od 1. decembra lani do 10. januarja letos obravnavali enajst kršitev zakonodaje s področja pirotehnike in zasegli 98 pirotehničnih izdelkov. V dveh primerih so bili v postopkih udeleženi tudi otroci. Letos so policisti že zaznali več primerov na območjih osnovnih šol, kjer so mladoletnikom zasegli večje količine prepovedanih pirotehničnih izdelkov, v enem izmed primerov celo več kot tisoč kosov različnih kategorij. Zoper kršitelja sledi kazenski postopek.

Na nevarnosti poškodb je opozoril kirurg dr. Milan Nemeš iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je poudaril, da so poškodbe zaradi pirotehnike pogosto primerljive z vojnimi poškodbami. Najpogosteje so prizadete roke in prsti, sledijo poškodbe obraza, oči in sluha, v najhujših primerih pa pride tudi do amputacij ali trajne invalidnosti. Opozoril je, da se struktura poškodovancev spreminja, saj so danes vse pogosteje poškodovani mlajši odrasli, stari med 20 in 30 let, kar ima dolgoročne posledice tako za posameznika kot za družbo. Po njegovih besedah je edini povsem varen ukrep neuporaba pirotehnike, vse drugo pa pomeni tveganje.

Predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota Tadej Zelko je izpostavil nevarnost požarov, ki jih lahko povzročijo iskre, vroči delci ali nepredvidena smer leta raket. Posebej nevarni so suha trava, balkoni, nadstreški in strehe, kjer lahko že majhna iskra zaneti požar. Opozoril je tudi na nevarnost zabojnikov za odpadke in neeksplodiranih sredstev, ki jih ljudje pobirajo ali ponovno uporabljajo. Gasilci bodo v prazničnem času v stalni pripravljenosti, a poudarjajo, da lahko nesreče preprečimo le s premišljenim ravnanjem.

Na vpliv pirotehnike na živali je opozorila Ana Marija Žnidarič iz Društva za zaščito živali Pomurja. Poudarila je, da glasni poki in bliski pri živalih povzročajo hud stres, paniko in občutek ogroženosti. Zaradi strahu prihaja do pobegov, poškodb, v skrajnih primerih tudi do poginov. Posebej ranljive so domače živali, rejne živali in prostoživeče vrste, ki v zimskem času varčujejo z energijo. Lastnikom je svetovala, naj živali zadržujejo v varnih prostorih, zaprejo okna, zagrnejo zavese ter z zvokom radia ali televizije omilijo zunanje dražljaje. Ključno pa je, da živali niso same in da lastniki ostanejo mirni, saj se živali čustveno odzivajo na njihovo vedenje.

Sodelujoči so se strinjali, da so skupna prizadevanja policije, zdravnikov, gasilcev, društev in medijev v preteklih letih že prispevala k zmanjšanju števila nesreč, vendar cilja še niso dosegli. Nihče namreč ne bo zadovoljen, dokler prazniki ne bodo minili brez poškodb ljudi, živali in materialne škode. Ob koncu so znova pozvali k razmisleku, ali je nekaj minut hrupa res vrednih tveganja za zdravje in življenje, ter zaželeli mirne in varne praznike.