FOTO: Zakaj domače zelenjave še vedno nimamo dovolj in kaj lahko spremenimo?

Na dogodku Izzivi sodobnega zelenjadarstva: prilagajanje pridelave in njen razvoj, ki je v petek, 23. januarja 2026, združil strokovnjake, pridelovalce in partnerje projekta Sveže in zdravo, so udeleženci osvetlili ključne izzive in priložnosti slovenskega zelenjadarstva.

Srečanje v dvorani Pomurske gospodarske zbornice v Murski Soboti je ponudilo poglobljen vpogled v aktualne razmere v panogi, s poudarkom na prilagajanju pridelave podnebnim spremembam, stanju samooskrbe ter nujnosti prenosa znanja na mlajše generacije.

Prilagajanje pridelave vse bolj zahtevnim razmeram

V ospredju razprav so bili podnebni izzivi, s katerimi se pridelovalci zelenjave srečujejo iz leta v leto pogosteje. Kot je poudaril Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in predsednik Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave, so prilagoditve nujne predvsem na ravni tehnologije pridelave. Pridelovalci rastline preventivno krepijo z biostimulativnimi pripravki iz alg, aminokislin, vitaminov in mineralov ter posebno pozornost namenjajo razvoju močnega koreninskega sistema.

Pomembni ukrepi vključujejo tudi prekrivanje rastlin s koprenami ob nevarnosti spomladanske pozebe, uporabo protiinsektnih mrež za zaščito pred škodljivci ter redno namakanje in dognojevanje prek kapljičnih sistemov. Uporabljajo se tudi foliarni načini gnojenja, vse z namenom, da rastline vremenske šoke prestanejo z čim manj posledicami in zagotovijo kakovosten integriran pridelek za potrošnike.

Ključna vloga strokovne podpore

Pomemben del uspešnega prilagajanja pridelave je tudi stalna strokovna podpora. Svetovalci Javne kmetijske svetovalne službe so pridelovalcem vsakodnevno na voljo za nasvete, terensko delo in izmenjavo informacij o dobrih praksah, novih sortah ter sodobnih načinih gnojenja in dognojevanja. Cilj je doseči čim višjo kakovost pridelave ter zagotoviti, da potrošniki dobijo svežo, lokalno pridelano zelenjavo z največjo možno hranilno vrednostjo.

Izzivi na trgu in pomen lokalne izbire

Govorniki so opozorili tudi na zahtevne razmere na trgu. Potrošniki imajo pogosto možnost izbire cenene, a slabše kakovostne zelenjave, zato so poudarili pomen zavestne odločitve za lokalne pridelovalce, kmete, zadruge in lokalne trgovine. Lokalno pridelana zelenjava ima krajšo pot od polja do prodaje, večjo svežino ter višjo vsebnost vitaminov, mineralov in drugih hranil.

Projekt Sveže in zdravo kot primer dobre prakse

Pomemben del dogodka je bil namenjen predstavitvi projekta Sveže in zdravo, ki je bil pridobljen na centralnem razpisu Evropske komisije v okviru programa AGRIP Simple. Kot je pojasnil Denis Topolnik, predsednik zadruge Vrtovi Panonski, gre za triletni promocijski projekt, namenjen spodbujanju zdravega načina prehranjevanja in promociji sveže lokalne zelenjave iz sheme kakovosti integrirana pridelava.

V projekt so se povezali reprezentativni pridelovalci z območja celotne Slovenije, kar je bil tudi eden ključnih pogojev za uspešno pridobitev evropskih sredstev. Glavnina aktivnosti je usmerjena v marketing in promocijo, s ciljem povečati prepoznavnost lokalne integrirane pridelave.

Nizka samooskrba ostaja resen izziv

Posebno pozornost so govorci namenili tudi vprašanju samooskrbe. Po ocenah ta v Sloveniji ostaja pod 30 odstotki, kar pomeni veliko odvisnost od uvoza. Ob tem so poudarili, da ima zelenjadarstvo velik razvojni potencial, saj gre za delovno intenzivno panogo, ki omogoča večjo zaposlenost na kmetijah v primerjavi z drugimi kmetijskimi dejavnostmi. Kljub temu ta potencial še vedno ni dovolj izkoriščen, brez jasnejših usmeritev in spodbud države pa bo napredek težko doseči.

Pomurje, prenos znanja in prihodnost panoge

V Pomurju se največ pridelujejo klasične zelenjadnice, kot so zelje, paradižnik, paprika, čebula in česen. Prihodnost prinaša tudi resne izzive, saj se pridelovalci starajo, mladih prevzemnikov pa je malo. To pomeni tveganje, da bo v prihodnjih letih domače zelenjave še manj, če ne bo pravočasnega prenosa znanja in večje podpore mladim.

Kot so poudarili sogovorniki, so pomembni tudi koraki v smeri digitalizacije. Med njimi je enostaven sistem za digitalno vodenje dobavnic, prevzemnic in izdajanje računov, ki pridelovalcem omogoča lažje in sodobnejše poslovanje ter postopno prilagajanje novim razmeram.

Povezovanje in promocija lokalnega kot temelj razvoja

Pomembno vlogo v projektu ima tudi Zelena točka, ki povezuje pridelovalce različnih generacij, spodbuja lokalno pridelavo in ozavešča potrošnike o pomenu lokalne hrane. Kot je poudaril Andrej Vučkič, vodja poslovanja Zelene točke, organizacija lokalno zelenjavo promovira tudi v podjetjih, v okviru skrbi za zdravje na delovnem mestu, ter opozarja na pomen kratkih dobavnih verig in svežine hrane.

Dogodek je jasno pokazal, da ima slovensko zelenjadarstvo znanje, izkušnje in priložnosti za razvoj. Za trajnostno prihodnost pa bo ključno sodelovanje stroke, pridelovalcev, potrošnikov in odločevalcev, saj bo le s skupnimi koraki mogoče okrepiti samooskrbo in zagotoviti kakovostno lokalno pridelano zelenjavo tudi v prihodnje.

Več fotografij v spodnji galeriji ...