Dan, ko praznujemo slovensko kulturo

Slovenija danes obeležuje slovenski kulturni praznik, dan, posvečen spominu na Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika in enega najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske književnosti. 

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, v kmečki družini, kjer je že zgodaj pokazal izjemno nadarjenost za učenje in pisanje. Šolal se je v Ljubljani in Celovcu, študij prava pa je zaključil na Dunaju, enem najpomembnejših kulturnih središč tistega časa. Po vrnitvi v domovino je deloval kot odvetnik, hkrati pa ustvarjal poezijo, ki je s svojo umetniško močjo in jezikovno dovršenostjo presegala tedanje literarne okvire.

Prešernovo ustvarjanje zaznamujejo soneti, gazele in epske pesnitve, med katerimi posebno mesto zaseda Krst pri Savici, eno temeljnih del slovenske književnosti. V svojih pesmih je združeval ljubezenske, bivanjske in domoljubne teme, pogosto prežete z osebnimi razočaranji, družbeno kritiko in razmislekom o usodi slovenskega naroda. Njegov opus predstavlja prelomnico v razvoju slovenskega knjižnega jezika in pesniške forme.

Posebno simbolno vrednost ima pesem Zdravljica, ki je bila leta 1989 razglašena za slovensko himno. Sedma kitica, ki opeva svobodo, mir in sožitje med narodi, je danes eden najmočnejših simbolov slovenske državnosti in narodne identitete.

Pomemben del Prešernove zapuščine je povezan s Kranjem, kjer je pesnik preživel zadnja leta svojega življenja in kjer je tudi umrl 8. februarja 1849. V mestu danes stoji Prešernova hiša v Kranju, urejena kot muzejski kompleks, ki obiskovalcem ponuja vpogled v njegovo življenje, delo in zgodovinski čas, v katerem je ustvarjal. Prešeren je pokopan na Prešernovem gaju, ki velja za osrednje pesnikovo spominsko mesto.

V središču Ljubljane, na Prešernovem trgu, stoji eden najbolj prepoznavnih slovenskih spomenikov, spomenik Francetu Prešernu, delo kiparja Ivana Zajca. Postavljen je bil leta 1905 in že več kot stoletje predstavlja simbol slovenske kulture, umetnosti in narodnega prebujenja. Trg in spomenik sta danes priljubljeno zbirališče domačinov in obiskovalcev ter pomembna točka kulturnega dogajanja v prestolnici.

Prešeren v slovenski zavesti ne živi le kot pesnik, temveč kot simbol boja za kulturno enakopravnost, jezik in narodno samozavest. Njegova dela so stalnica v šolskih učnih načrtih, literarnih razpravah in kulturnih prireditvah, njegov vpliv pa se čuti tudi v sodobni umetnosti. Slovenski kulturni praznik tako ni le obujanje spomina na velikega pesnika, temveč praznik kulture kot temeljne vrednote slovenske družbe.

Foto: Arhiv Pomurec