V kateri trgovini boste našli največ slovenskih živil?

Med šestimi trgovci je imel največ popisanih prehranskih izdelkov z navedenim slovenskim poreklom Spar, najmanj Eurospin. Pri poreklu na trgu po navedbah varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano Branka Ravnika vlada razmeroma velika netransparentnost. Med slovenskimi izdelki z razvidnim poreklom so prevladovala jajca.

"Skoraj pri polovici pregledanih izdelkov glavne sestavine ni bilo mogoče opredeliti, ker navajanje porekla ni obvezno," je Ravnik pojasnil na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil lansko jesen popisano stanje za 3463 izdelkov pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin v osrednjeslovenski regiji za skupine mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, pekovski izdelki, mlevski izdelki iz žit, sadje in zelenjava ter jajca.

Pri svežem mesu je bil delež slovenskih izdelkov med tistimi z razvidnim poreklom razmeroma visok pri mleku in mlečnih izdelkih, izjema so bili siri. Visok delež je bil pri jabolkih in zelenjavi, predvsem svežem zelju in krompirju. Visok delež tujega porekla je medtem bilo razbrati pri mesninah, testeninah in posameznih vrstah zelenjave, je navedel.

Kot je razvidno iz rezultatov raziskave, so najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom lansko jesen zabeležili v trgovini Spar (28 odstotkov), najnižjega pa v trgovini Eurospin (13 odstotkov).

Delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom praviloma presega delež izdelkov z navedenim tujim poreklom v skupini mleko in mlečni izdelki ter skupini sadje in zelenjava. V prvi je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Tuš (51 odstotkov), najnižji v Eurospinu (šest odstotkov). V drugi skupini je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Spar (54 odstotkov), najnižji v trgovini Mercator (46 odstotkov).

V skupini meso in mesni izdelki je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Lidl (30 odstotkov), najnižji v trgovini Eurospin (sedem odstotkov). V skupinah pekovski izdelki in mlevski izdelki pa se delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom gibal med 0 in 13 odstotkov.

V šestih trgovinah so bili slovenski dobavitelji navzoči pri 60 odstotkov popisanih živil. Večji delež je bil pri klasičnih trgovcih in nekoliko nižji pri diskontnih. Tudi tu so bili močno zastopani domači proizvajalci jajc in mesnopredelovalna industrija. Podobno je bilo pri kislem zelju in repi, kruhu in moki. Tuji proizvajalci pa so prevladovali pri sirih, testeninah in drugih pekovskih izdelkih, je povedal Ravnik.

Najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem so zabeležili v Tušu (72 odstotkov), najnižjega v Eurospinu (31 odstotkov). Razlike med diskontnimi trgovci (Hofer, Lidl, Eurospin) in ostalimi (Mercator, Spar, Tuš) so bile opazne predvsem v skupini mleko in mlečni izdelki in skupini mlevski izdelki. Pri diskontnih trgovcih v teh dveh skupinah je delež izdelkov z navedenimi tujim proizvajalcem presegal delež slovenskih proizvajalcev.

V skupini mleko in mlečni izdelki je najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v Tušu (86 odstotkov), najnižji v Eurospinu (17 odstotkov). V skupini meso in mesni izdelki je najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v Mercatorju (77 odstotkov), najnižji v Eurospinu (45 odstotkov).

Pri blagovnih znamkah je Ravnik izrazil skrb. "Blagovne znamke proizvajalcev nazadujejo, pri klasičnih trgovcih so še vedno presegale 60 odstotkov, kar je razmeroma ugodno, pri diskontnih trgovcih pa je ta delež pod 19 odstotkov," je navedel.

Najvišji delež izdelkov trgovskih znamk so zabeležili v trgovinah Hofer in Lidl (69 odstotkov), najnižjega pa v trgovini Tuš (21 odstotkov). Delež trgovskih znamk je prevladoval pri diskontnih trgovcih (Hofer, Lidl, Eurospin), medtem ko so pri ostalih trgovcih (Mercator, Spar, Tuš) prevladovali izdelki blagovnih znamk. Najvišji delež izdelkov trgovskih znamk je bil v skupini mlevski izdelki (94 odstotkov v trgovini Hofer).

Primerjava raziskave med letoma 2023 in 2025 kaže, da se je opazno povečal delež izdelkov brez podatka o poreklu, zmanjšal se je delež slovenskega porekla v številnih skupinah izdelkov, zaznan je porast trgovskih blagovnih znamk, je povzel Ravnik.

O prioritetah so povprašali tudi 917 potrošnikov, analiza pa je v primerjavi z raziskavo leta 2023 pokazala, da je večji delež pri nakupu pozoren na ceno izdelkov, tudi pri nakupu mesa in mesnih izdelkov in sadja in zelenjave, kjer sicer večina potrošnikov še vedno največ pozornosti namenja državi porekla. Potrošniki opažajo, da prevladujejo izdelki slovenskega porekla v vseh skupinah, razen pri sadju in zelenjavi, vendar pa je delež tako mislečih v primerjavi z letom 2023 nižji.

"Potrošnike najbolj pritegnejo ugodne cene, akcije in popusti, nato lokacija in na tretjem mestu razmerje med kakovostjo in ceno. Ocenjujem, da je to v največji meri posledica izjemno izdatnega komuniciranja trgovcev s potrošniki in izdajanja tedenskih letakov, ki prihajajo na 400.000 naslovov," je povedal.

V analizi, ki sta jo naročila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter prehranski varuh, je izpostavljena pobuda za prostovoljno označevanje države porekla. Pobuda je naslovljena tako na živilsko predelovalne obrate kot trgovce, ki prodajajo izdelke pod njihovo trgovsko blagovno znamko.

"Prehranska veriga je v precej občutljivem položaju. Zmanjševanje preglednosti, večji pritisk uvoza in krepitev trgovskih blagovnih znamk zahtevajo premislek in tudi ukrepanje, vendar cilj te analize ni iskanje krivcev," je dejal Ravnik. Za odpornejši prehranski sistem je po njegovem treba okrepiti preglednost, sodelovanje, konkurenčnost, zadružništvo in naložbeni cikel ter postaviti bolj ciljane ukrepe in bolj sistematično ozaveščanje potrošnikov.

Vir: STA, Foto: Freepik, Arhiv Pomurec