FOTO: Pomurski muzej praznovanje sklenil z jubilejnim zbornikom

Pomurski muzej Murska Sobota je jubilejno leto ob 70-letnici delovanja sklenil z izidom 30. številke Zbornika Soboškega muzeja. V letu dni so se zvrstile številne razstave, predavanja, pričevanja in drugi dogodki, ki so v zborniku tudi dokumentirani.

Gre za jubilejno, že 30. številko publikacije, ki izhaja od leta 1990, in ki desetletja sistematično obravnava dediščino ter dediščinske izzive Pomurja. Tokratna izdaja obsega 221 strani. Naslovnico je oblikoval Žiga Okorn (Uvid d.o.o.), zbornik je oblikovno postavil Tomislav Vrečič, jezikovni pregled je opravila Ana Elizabeta Kerman De Luisa, angleške prevode pa Igor De Luisa.

Muzej kot varuh in prostor srečevanja

Zbornik uvajajo nagovori predstavnikov ustanoviteljev in stroke. Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je zapisal, da je muzej »obenem postal nepogrešljiv varuh naše dediščine in prostor, kjer zgodbe preteklosti zaživijo na novo«, ter izrazil hvaležnost za prispevek muzeja k ohranjanju in predstavljanju bogate kulturne dediščine Pomurja.

Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj je poudaril, da poslanstvo muzeja presega zgolj zbiranje in hranjenje predmetov, saj sodelavci »postavljajo mostove med preteklostjo in sedanjostjo ter med generacijami«. Podoben pomen muzeju pripisuje tudi župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač, ki izpostavlja njegovo vlogo osrednjega prostora raziskovanja, varovanja in predstavljanja dediščine.

Direktor muzeja dr. Branko Kerman v prispevku 70 let Pomurskega muzeja spomni, da je bila ustanova ustanovljena 21. januarja 1955 s sedežem v Soboškem gradu. Njena ustanovitev je imela izjemen pomen pri ohranjanju izginjajoče premične kulturne dediščine v pokrajini ob Muri. Posebej izpostavi tri nekdanje direktorice – Vlasto Koren, Ireno Šavel in Metko Fujs – ki so pomembno zaznamovale razvoj muzeja.

Kot popotnico prihodnosti poudarja, da mora muzej ostati »varuh in branitelj dediščine in kulturne identitete na skrajnem, zelo občutljivem severovzhodnem delu etničnega ozemlja«, hkrati pa kot sodobna, dinamična in interaktivna ustanova vključevati obiskovalce ter spodbujati kritičen razmislek o družbenih in kulturnih vprašanjih.

Zbirke kot temelj strokovnega »zdravja«

Med razpravami izstopa prispevek priznane muzeologinje Verene Vidrih Perko, ki v besedilu Ad multos annos poudari, da so »najbolj očiten izraz njegovega strokovnega zdravja rastoče stalne razstave«. Pomurski muzej po njenem mnenju pripoveduje zgodbe o ljudeh in krajih s posebno naklonjenostjo ter je »živa celota muzealcev in skupnosti«.

Sledijo predstavitve posameznih zbirk:

Etnološko zbirko, ki jo danes vodi Jelka Pšajd, so gradili številni strokovnjaki, med njimi Vlasta Koren, Borut Brumen, Štefan Skledar in Nataša Tompa. Zbirka obsega dediščino Pomurja, Porabja in Radgonskega kota, pri čemer ostaja temeljna metoda raziskovanja terensko delo.

Arheološka zbirka, ki jo predstavlja Samo Sankovič, danes obsega več kot 300.000 predmetov in je ena največjih zbirk muzeja. K njenemu razvoju sta ključno prispevala Irena Šavel kot prva arheologinja muzeja in Branko Kerman.

Umetnostnozgodovinska zbirka, ki jo opisuje Tamara Andrejek, šteje približno 4500 predmetov, med njimi likovna dela Eberla, karikature Ladislava Kondorja in zbirko Ludvika Vrečiča.

Zgodovinska zbirka, ki jo predstavlja Tadeja Andrejek, obsega več kot 5500 predmetov arhivskega, fotografskega, numizmatičnega in vojaškega gradiva, pomembnega za raziskovanje regionalne identitete.

Posebno mesto ima tudi pedagoška dejavnost, ki jo osvetljuje Mateja Huber. Ta se je od začetnih vodenj po razstavah razvila v sodobne, inkluzivne programe za različne skupine obiskovalcev. Pomemben mejnik je bilo delo prvega pedagoškega delavca Franca Kuzmiča.

Konservatorsko-restavratorsko dejavnost predstavlja Lea Hadler, ki skupaj z Alešem Klajžarjem nadaljuje razvoj oddelka, oblikovanega v 90. letih.

Razprave o dediščini in prostoru

Drugi del zbornika prinaša širše razprave o pomurski dediščini. Oskar Habjanič predstavi vizijo kulturne četrti v Murski Soboti, ki bi povezala območje od severnega dela zdravstvenega doma do gledališča Park, s Pomurskim muzejem kot središčem.

Prispevek o Dvorcu Rakičan avtoric Andreje in Taje Benko analizira arhitekturni razvoj dvorca od 17. stoletja dalje.

Posebej zanimiva je raziskava skupine avtorjev o deblu iz 16. stoletja, najdenem v Muri pri Hrastju, ki je verjetno služilo kot plavajoča osnova mlina. Analize so pokazale, da odkrito zlato v lesu ni posledica primarnega nahajališča, temveč sekundarnih biokemičnih procesov.

Janez Balažic obravnava odkritje poslikave Marije zavetnice s plaščem v Martjancih, datirane v zadnje desetletje 14. stoletja.

Zbornik zaključuje recenzija Dušana Mukiča o delu Lászlója Göncza o priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS. Kot zapiše recenzent, zgodovinar knjige ni napisal iz madžarske ali osrednjeslovenske, temveč iz prekmurske perspektive, s čimer je osvetlil menjave identitet in odločitev v prelomnem obdobju 1918–1919.

Jubilejno leto tudi v znamenju razstav

V jubilejnem letu je muzej izdal še dve publikaciji: razstavni katalog Razkošje grofov Szapáry ter vodnika po prenovljeni stalni razstavi Med mestom in podeželjem in Neskončna globina duše.

Razstava o grofih Szapáry je po 95 letih v Soboški grad vrnila del nekdanje grajske opreme, razpršene med institucijami v Sloveniji in Avstriji. Katalog združuje prispevke več avtoric in dokumentira 27 razstavljenih kosov.

S tem obsežnim publicističnim opusom je Pomurski muzej sklenil jubilejno leto, vendar njegovo poslanstvo ostaja enako: biti prostor učenja, raziskovanja in srečevanja skupnosti z lastno dediščino.

Več fotografij v spodnji galeriji ...