FOTO: Kako se bo razvijala kultura v Murski Soboti?

V Dvorani Duše Škof v soboškem gradu je Mestna občina Murska Sobota predstavila osnutek Strategije razvoja kulture za obdobje 2026–2030. Javna tribuna je bila namenjena razpravi o prihodnjih usmeritvah kulturnega razvoja v mestu, hkrati pa tudi zbiranju predlogov in pripomb zainteresirane javnosti.

Pripombe in predloge je mogoče posredovati do 3. aprila 2026, nato pa bodo vključeni v končno različico dokumenta, ki ga bo obravnaval mestni svet.

Strategija predstavlja temeljni dokument za oblikovanje kulturne politike v občini. Poleg pregleda trenutnega stanja na področju kulture določa tudi razvojno vizijo, cilje in prednostne naloge za prihodnja leta, s katerimi želijo omogočiti bolj načrtno in dolgoročno upravljanje kulturnih programov, infrastrukture ter financiranja.

Vključevanje javnosti v pripravo dokumenta

Organizatorji so na začetku dogodka poudarili, da priprava strategije pomeni priložnost za skupen razmislek o prihodnosti kulturnega prostora. Po njihovih besedah dokument ne predstavlja zgolj seznama ukrepov, temveč predvsem skupno vizijo razvoja kulture v mestu.

V proces priprave so bili vključeni številni deležniki: javni zavodi, kulturna društva, nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi ter predstavniki romske skupnosti. Sodelujoči so posredovali tudi podatke o stanju kulturnega sektorja ter svoje poglede na izzive in možnosti razvoja.

Strategijo pripravljajo v sodelovanju z lokalnimi institucijami

Osnutek dokumenta sta predstavila Uroš Grilc in Metka Štrajhar iz Zavoda Škrateljc, ki strategijo pripravljata v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter drugimi lokalnimi institucijami.

Po besedah Grilca je dokument rezultat večmesečnega sodelovanja z lokalnimi akterji in analize stanja v kulturnem sektorju. Pripravljavci so med drugim izvedli tudi anketo, s katero so zbrali podatke o potrebah in izzivih na področju kulture.

Poudaril je, da strategija ni zgolj formalnost, temveč pomembno razvojno orodje, saj omogoča jasno načrtovanje projektov in lažje pridobivanje sredstev, tudi evropskih.

Bogata kulturna ponudba, a tudi infrastrukturni izzivi

Analiza stanja kaže, da ima območje raznoliko kulturno ponudbo ter aktivno delovanje javnih zavodov, društev in festivalov. Poseben element kulturne identitete predstavlja tudi prekmursko narečje, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti regije.

Med prednostmi pripravljavci izpostavljajo tudi potencial kulturnega turizma in razvoj kreativnih industrij.

Po drugi strani so sodelujoči v anketah opozorili na več težav. Med pomembnejšimi so omejena finančna sredstva za kulturno infrastrukturo ter dotrajani in prostorsko neustrezni objekti.

Omenjeno je bilo tudi pomanjkanje nekaterih profesionalnih kulturnih programov. Regija namreč nima profesionalnega gledališča, stalne folklorne skupine ali simfoničnega orkestra, kar predstavlja razvojni izziv.

Med ključnimi projekti obnova gradu in novi prostori za kulturo

Eden osrednjih ciljev strategije je izboljšanje kulturne infrastrukture. Med pomembnejšimi projekti so omenjeni:

• celovita obnova gradu Murska Sobota,
• razvoj prostorov za delovanje Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota,
• izboljšanje pogojev za delovanje kulturnih društev.

Dokument velik poudarek namenja tudi vključevanju mladih v kulturno življenje. Predvideni so novi programi na področju kulturnih in kreativnih industrij, ki naj bi spodbujali ustvarjalnost ter mladim omogočili več priložnosti za sodelovanje v kulturnem prostoru.

Ohranitev dediščine in razvoj galerije

Posebno poglavje strategije je posvečeno kulturni dediščini. Med ključnimi projekti je obnova soboškega gradu, pri kateri želijo ohraniti njegovo avtentično arhitekturno podobo in izboljšati pogoje za muzejsko dejavnost.

Predvidena je tudi posodobitev Galerije Murska Sobota, ki naj bi postala sodobno in dostopno središče vizualne umetnosti severovzhodne Slovenije.

Med zanimivimi projekti je tudi predstavitev arhitekturne zapuščine arhitekta Ferija Novaka skozi urbani sprehod po mestu ter interpretacija arheološke najdbe lesenega čolna oziroma deblaka iz reke Mure.

Muzej strpnosti in digitalizacija dediščine

Strategija izpostavlja tudi razvojne priložnosti, med katerimi je ena zanimivejših vzpostavitev Muzeja strpnosti. Ta bi poudarjal pomen sobivanja in sprejemanja različnosti ter Mursko Soboto predstavil kot zgled na nacionalni in mednarodni ravni.

Pomemben del načrtov predstavlja tudi digitalizacija kulturne dediščine. Med predlaganimi rešitvami so QR-točke, virtualne razstave, interaktivne poti in multimedijske predstavitve, ki omogočajo sodobnejšo interpretacijo dediščine ter širšo dostopnost kulturnih vsebin.

Spodbujanje bralne kulture

Poseben poudarek strategija namenja tudi Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, ki naj bi še okrepila svojo vlogo osrednje kulturne ustanove v regiji.

Med načrtovanimi ukrepi so nakup novega bibliobusa, izboljšanje knjižnične infrastrukture ter programi za spodbujanje bralne kulture. Vizija je, da bi občina postala »branju prijazna občina«.

Kultura kot del širšega razvoja mesta

Strategija poudarja tudi povezovanje kulture z drugimi področji, kot so izobraževanje, turizem in gospodarstvo. Poseben poudarek je na razvoju kulturno-kreativnih industrij, čezmejnih projektov ter kulturnega turizma.

Dokument predvideva tudi oblikovanje skupne blagovne znamke kulturnih vsebin, ki bi pomagala povezati kulturno ponudbo s turistično promocijo mesta.

Javna razprava do začetka aprila

Osnutek strategije je objavljen na spletni strani občine, javna razprava pa bo odprta do 3. aprila 2026. Po zaključku razprave bodo zbrane pripombe vključene v končno različico dokumenta.

Pripravljavci poudarjajo, da je strategija živ dokument, ki ga bodo v prihodnjih letih tudi sproti evalvirali in po potrebi dopolnjevali. Ob zaključku javne tribune so udeležence pozvali, naj aktivno sodelujejo s predlogi in tako prispevajo k oblikovanju dolgoročne vizije razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota.