Ivan Tibaut: Na bolniški ni prostora za dopust ali odhode na morje

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob koncu leta 2025 uvedel sedem enotnih režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki naj bi prinesli več jasnosti in predvsem zmanjšali zlorabe. Kot pojasnjuje direktor murskosoboške območne enote ZZZS Ivan Tibaut, režimi sicer niso novost, a so bili doslej prepuščeni presoji posameznih zdravnikov.

»Režimi gibanja so bili tudi sedaj že v veljavi, ampak niso bili enotni oziroma definirani s pravilnikom. Sedaj so pa sprejeta teh sedem pravil ali režimov gibanja«, poudarja Tibaut.

Po novem mora zdravnik ob odobritvi bolniške jasno določiti trajanje odsotnosti, razlog in natančen režim gibanja, ki ga mora zavarovanec dosledno upoštevati.

V praksi to pomeni, da obstaja več stopenj dovoljenega gibanja. Najstrožji je počitek na domu, kjer mora biti bolnik večinoma doma, razen za nujne opravke, kot je obisk lekarne. Nekoliko bolj sproščen je režim, ki omogoča nujne izhode v kraju prebivališča, denimo za nakup hrane ali obisk zdravnika.

Še več svobode prinaša režim, kjer je dovoljeno gibanje v kraju prebivališča, kar vključuje sprehode, lažjo vadbo ali celo obisk zdravilišča, če to pomaga pri okrevanju. Obstaja tudi možnost gibanja izven kraja bivanja, denimo zaradi opravkov ali družinskih obveznosti, vendar še vedno brez odhoda v tujino.

Posebno poglavje predstavlja nega družinskega člana, kjer se mora zavarovanec zadrževati tam, kjer poteka nega, v prostem času pa ima precej več svobode, celo možnost odhoda v tujino, če o tem obvesti zdravnika.

Najstrožji režim ostaja izolacija, kjer mora bolnik ostati doma in se izogibati stikom, medtem ko je odhod v tujino mogoč le z izrecnim dovoljenjem ZZZS in na predlog zdravnika.

Prav odhodi v tujino so bili v preteklosti pogosta točka zlorab. »V preteklosti smo opažali, da so bili zavarovanci na bolniški in so gladko odšli na morje. To nikakor ni dovoljeno«, opozarja Tibaut.

Pomembna novost pa niso le jasneje opredeljeni režimi, temveč tudi strožje sankcije za kršitve. Nadzor nad bolniškimi odsotnostmi poteka tako pri delodajalcih kot na ZZZS, kjer so v letu 2025 opravili okoli 6800 kontrol po Sloveniji, v letu 2026 pa načrtujejo še več nadzorov.

Če kontrola ugotovi kršitev, zavarovanec najprej prejme opozorilo. V primeru ponovitve v naslednjih petih letih pa lahko sledi izguba nadomestila plače za najmanj 30 dni ali več.

»Če pride do kršitve režima gibanja, potem zavarovanec izgubi nadomestilo plače vsaj 30 ali več dni«, pojasnjuje Tibaut.

Še strožje je pri opravljanju dela med bolniško, kjer mora posameznik vrniti že izplačano nadomestilo.

Nova ureditev tako prinaša jasnejša pravila in več odgovornosti za zavarovance. Ključno sporočilo ostaja, da je bolniška odsotnost namenjena zdravljenju in čimprejšnji vrnitvi na delo, ne pa dopustu ali drugim dejavnostim, ki bi lahko podaljšale okrevanje ali pomenile zlorabo sistema.

Foto: Arhiv Pomurec, Freepik