FOTO: Dolgotrajna oskrba po domače: kdo je upravičen do pomoči in kako oddati vlogo?

Društvo upokojencev Murska Sobota je v sodelovanju s CSD Pomurje pripravilo predavanje z naslovom »Aktualne informacije o dolgotrajni oskrbi z debato«. Srečanje je bilo v četrtek, 14. maja 2026 v Medgeneracijskem središču Mensana v Murski Soboti, predavala pa je Nina Kovač, informatorka za dolgotrajno oskrbo.

Na predavanju so udeleženci dobili praktične odgovore na vprašanja, ki si jih danes zastavlja veliko starejših in njihovih svojcev: kdaj oddati vlogo, katere pravice so na voljo, kaj pomeni ocena na domu, ali je mogoče dobiti denarno pomoč in kaj storiti, če oseba prejme negativno odločbo.

Kaj sploh je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki dalj časa potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. Kot je pojasnila predavateljica, gre za pomoč, ki jo oseba potrebuje najmanj tri mesece, in sicer pri osnovnih ali podpornih aktivnostih, kot so oblačenje, slačenje, priprava obrokov, hoja, osebna higiena, hranjenje in podobno.

Pri tem ni odločilno samo to, katere diagnoze ima posameznik. Pomembno je predvsem, kaj oseba v resnici zmore sama in pri čem potrebuje pomoč. Nekdo ima lahko več diagnoz, pa je še vedno precej samostojen, drugi pa diagnoz nima veliko, a brez pomoči ne zmore več varno živeti doma.

Kdo lahko zaprosi za pravice?

Po pojasnilih na GOV.SI vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe vloži zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik na vstopni točki pri pristojnem centru za socialno delo. Vstopna točka nato preveri pogoje, svetovalec pa se dogovori za obisk na domu, kjer zbere podatke za oceno upravičenosti. 

Na predavanju je bilo pojasnjeno, da so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in izpolnjujejo pogoje glede zavarovanja. Vlogo lahko oddajo polnoletne osebe, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju.

ZZZS pojasnjuje, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi uvedel novo obliko socialnega zavarovanja, obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki velja za polnoletne osebe, vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevek za dolgotrajno oskrbo se je začel pobirati 1. julija 2025. 

Katere pravice so na voljo?

Na predavanju so predstavili več oblik pomoči. Prva je dolgotrajna oskrba na domu, kar pomeni, da socialne oskrbovalke prihajajo k uporabniku domov in mu pomagajo pri opravilih, ki jih sam ne zmore več. Predavateljica je poudarila, da je to podobno dosedanji pomoči na domu, vendar ni povsem enako, saj se dolgotrajna oskrba financira iz sistema dolgotrajne oskrbe.

Druga možnost je dolgotrajna oskrba v instituciji, torej na primer v domu za starejše. Predavateljica je pojasnila, da je pri tem pomembna razlika pri plačilu. Če je oseba v domu nameščena po zakonu o dolgotrajni oskrbi, plača predvsem nastanitveni del, torej posteljo in prehrano, oskrbni del pa se ureja po sistemu dolgotrajne oskrbe.

Tretja možnost je dnevna dolgotrajna oskrba, ki je namenjena ljudem, ki del dneva preživijo v dnevnem centru, preostali del dneva pa so doma. Ta možnost se lahko kombinira tudi s pomočjo na domu.

Na voljo je tudi denarni prejemek, ki je po pojasnilih predavateljice nadomestil dodatek za pomoč in postrežbo za večino novih upravičencev. Denar je namenjen temu, da si oseba sama poišče neformalno pomoč, na primer pomoč soseda, znanca ali druge osebe. Predavateljica je poudarila, da za porabo tega denarja ni treba posebej dokazovati, komu je bil izplačan.

Na GOV.SI je navedeno, da je od 1. julija 2025 mogoče izbrati dolgotrajno oskrbo na domu ter koristiti storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo, od 1. decembra 2025 pa tudi dolgotrajno oskrbo v instituciji, dnevno oskrbo ali denarni prejemek. 

Oskrbovalec družinskega člana

Posebna pravica je oskrbovalec družinskega člana. To pomeni, da lahko družinski član, ki živi na istem naslovu kot uporabnik, skrbi zanj in prejema nadomestilo za izgubljeni dohodek. Po pojasnilih na predavanju znaša nadomestilo 1,2-kratnik minimalne plače, če skrbi za eno osebo, oziroma 1,8-kratnik minimalne plače, če skrbi za dve osebi. Ob tem so plačani tudi obvezni prispevki, vendar to ni klasično delovno razmerje z regresom, malico ali božičnico.

Predavateljica je opozorila, da je ta pravica namenjena predvsem najzahtevnejšim primerom. Uporabnik mora biti praviloma uvrščen v četrto ali peto kategorijo, kar pomeni, da potrebuje zelo veliko pomoči, na primer zaradi hudega kognitivnega upada, napredovale demence, nepokretnosti ali pomoči pri hranjenju in pitju.

E-oskrba za večjo varnost doma

Med dodatnimi pravicami je bila posebej predstavljena e-oskrba. Gre za pametno zapestnico ali obesek, ki lahko zazna padec oziroma uporabniku omogoči, da s pritiskom na gumb pokliče pomoč. Sistem je povezan s 24-urnim klicnim centrom, obvestilo pa lahko prejmejo tudi svojci.

Na GOV.SI je navedeno, da je vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe na voljo od 1. junija 2025 in se vloži na pristojnem centru za socialno delo. Posebna možnost velja tudi za osebe, stare 80 let ali več, ki želijo koristiti samo e-oskrbo. 

Kako poteka postopek?

Postopek se začne z oddajo vloge. Splošna vloga za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe je po podatkih GOV.SI na voljo od 1. junija 2025, vlagatelji pa jo vložijo na pristojnem centru za socialno delo. 

Za Pomurje je vstopna točka CSD Pomurje v Murski Soboti. Predavateljica je udeležencem pojasnila, da lahko tam dobijo vloge, pomoč pri izpolnjevanju in dodatne informacije. Vlogo je mogoče oddati osebno, po pošti ali skenirano po elektronski pošti.

Ko svetovalke prejmejo vlogo, se z vlagateljem dogovorijo za obisk na domu. Obisk traja približno eno uro do uro in pol. Med pogovorom svetovalka preveri, kako oseba živi, kaj zmore sama, pri čem potrebuje pomoč in kakšna je njena vsakodnevna samostojnost. Nato pripravi oceno upravičenosti.

»Vlog na zalogo ni«

Ena od najpomembnejših informacij s predavanja je bila, da v sistemu dolgotrajne oskrbe ni vlog na zalogo. To pomeni, da vloge ni smiselno oddati zgolj zato, ker bi oseba morda nekoč potrebovala dom ali pomoč. Ocenjuje se trenutno stanje.

Če svetovalka ugotovi, da je oseba še dovolj samostojna in trenutno ne potrebuje pomoči v obsegu, ki bi omogočal pravico do dolgotrajne oskrbe, lahko prejme negativno odločbo. Če se stanje pozneje poslabša, mora oseba vlogo oddati znova.

Pri oceni povejte realno stanje, ne le najboljšega dneva

V razpravi so udeleženci opozorili na težavo, ki jo svojci pogosto dobro poznajo: starejši ob obisku uradne osebe včasih rečejo, da še vse zmorejo, čeprav imajo v resnici veliko težav. Nekateri nočejo priznati, da potrebujejo pomoč, drugi pa imajo tisti dan preprosto boljši dan.

Predavateljica je zato svetovala, naj se pri oceni pove realno stanje. Pomembno je povedati tudi, ali ima oseba boljše in slabše dneve, ali se težko obleče, ali težko pride do stranišča, ali se boji padcev, ali pozablja, ali potrebuje pomoč pri hrani, zdravilih ali gibanju. Če svojci ali drugi bližnji razmere dobro poznajo, je lahko koristno, da so pri oceni navzoči tudi oni.

Zdravstvena dokumentacija ni vedno odločilna

Predavateljica je poudarila, da pri dolgotrajni oskrbi praviloma ne zbirajo zdravstvene dokumentacije, saj se ne ocenjuje samo diagnoz, ampak predvsem dejanska samostojnost osebe. Pomembno je, kaj človek zmore v vsakdanjem življenju.

Izjema so lahko posebni izvidi, na primer pri zelo hudem kognitivnem upadu oziroma napredovali demenci, ki jo potrdi psihiater, klinični psiholog ali nevrolog. V takih primerih je lahko postopek krajši, saj ni vedno potrebna običajna ocena na domu.

Čakalne dobe se podaljšujejo

Na predavanju je bilo slišati tudi, da se postopki lahko zavlečejo. Predavateljica je povedala, da je bil v času predavanja v Pomurju približno tri- do štirimesečni zamik od oddaje vloge do obiska na domu. Razlog je predvsem čakanje na obisk svetovalk, ki pripravijo oceno upravičenosti.

Prav zato je priporočljivo, da ljudje z oddajo vloge ne čakajo predolgo, kadar pomoč že resnično potrebujejo. Po drugi strani pa vloge ni smiselno oddajati prehitro, saj, kot je bilo poudarjeno, sistem ne pozna vlog na zalogo.

Kam po informacije?

Vstopne točke na centrih za socialno delo so po podatkih GOV.SI prvi korak do dolgotrajne oskrbe. Upravičenec se nato za izvajanje priznane pravice dogovori z izvajalcem dolgotrajne oskrbe.

Predavateljica je udeležence spodbudila, naj se ob vprašanjih obrnejo na CSD Pomurje, kjer lahko dobijo informacije, vloge in pomoč pri izpolnjevanju. Kot je poudarila, se veliko vprašanj pojavi šele pozneje, ko ljudje doma premislijo slišane informacije.

Dolgotrajna oskrba je tako za mnoge starejše in njihove svojce pomembna novost, a hkrati sistem, ki zahteva dobro informiranost. Najpomembnejše sporočilo predavanja je bilo jasno: ko človek pomoč res potrebuje, naj pravočasno poišče informacije, odda vlogo in pri oceni pove, kakšno je njegovo dejansko vsakodnevno življenje.