S Hrvaške ne prinašajte teh izdelkov, tveganje je visoko

Na Hrvaškem so znova potrdili primere afriške prašičje kuge (APK). Bolezen se je pojavila pri domačih prašičih v Osječko-baranjski županiji, potrdili pa so jo tudi pri divjem prašiču v Virovitičko-podravski županiji. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, vse, ki potujejo na Hrvaško, pa k veliki previdnosti.

Hrvaški pristojni organi so UVHVVR obvestili o novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Bolezen je bila potrjena v dveh manjših obratih, in sicer v enem obratu z enim prašičem in v drugem s tremi prašiči. Okrog okuženih obratov so takoj vzpostavili območje z omejitvami in izvedli predpisane ukrepe. Vsi potrjeni primeri so znotraj območja, kjer ukrepi zaradi APK že veljajo.

Po navedbah UVHVVR je bil razlog za izbruhe neupoštevanje biovarnostnih ukrepov. Rejci domačih prašičev naj bi namreč odšli na lov divjih prašičev, kar pomeni veliko tveganje za prenos bolezni v rejo.

Rejci morajo biti posebej previdni

UVHVVR rejce prašičev poziva, naj zaradi razširjenosti bolezni v soseščini dosledno izvajajo vse ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo. Med ključnimi ukrepi so uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi, razkuževanje rok, opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, razkuževalne bariere pred vhodi v hleve ter preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči.

Posebna previdnost je potrebna pri živalih v izpustih in prosti reji. Rejci naj živali kupujejo le iz preverjenih rej, vsako novo žival pa naj pred vključitvijo v čredo najprej izolirajo.

V primeru suma na APK, denimo ob nenadnem poginu živali, povišani telesni temperaturi, rdečini po koži, zmanjšanem apetitu, bruhanju ali driski, morajo rejci nemudoma obvestiti svojega veterinarja.

Opozorilo tudi lovcem in potnikom

UVHVVR opozarja tudi lovce. Pri lovu morajo upoštevati biovarnostne ukrepe, obenem pa naj se izogibajo lovu v državah, kjer je APK razširjena, zlasti na Hrvaškem in v Italiji.

Posebno opozorilo velja tudi za vse, ki se vračajo s Hrvaške. UVHVVR jih poziva, naj s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to pomeni visoko tveganje za vnos bolezni. Ostankov hrane s teh območij ne smejo odlagati v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev bolezni živali, med katerimi so APK, slinavka in parkljevka ter kuga drobnice, evropska zakonodaja določa stroga pravila. Potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka, mesa in proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora.

V Sloveniji bolezni še niso potrdili

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za ljudi in tudi ne za druge živalske vrste.

V Sloveniji APK še ni bila ugotovljena, vendar njeno širjenje v sosednjih državah pomeni vse večje tveganje za populacije domačih in divjih prašičev pri nas.

Bolezen povzroča velike izgube. Neposredna škoda nastane zaradi pokončanja prašičev v okuženih obratih, posredna pa predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali, izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev. APK zato ostaja ena največjih groženj evropski prašičereji in povzroča ogromno gospodarsko škodo.

* Slike so simbolične