VIDEO: Klopi so nevarni tudi jeseni, strokovnjak opozarja, kdaj je treba takoj k zdravniku

Čeprav se poletje počasi končuje, časa v naravi zaradi tega ne preživimo nič manj. Začenjajo se jesenski sprehodi, delo na vrtu, nabiranje gob in druge aktivnosti na prostem, pri katerih pa ne smemo pozabiti na klope. Ti namreč niso nevarni samo spomladi. Kot opozarja Bojan Madjar iz Pomurskih lekarn, so lahko aktivni praktično vse do zime, dokler temperature ne padejo pod približno štiri stopinje Celzija.

Na klope sicer najpogosteje pomislimo spomladi, ko je tudi največ opozoril o zaščiti pred njimi. Prav v tem obdobju je zaznati prvi izrazitejši porast njihove aktivnosti in okužb, vendar se nevarnost z zaključkom poletja ne konča.

»Drugi vrh, mogoče ne tako izrazit, ampak vseeno opažen, je konec avgusta, v začetku septembra in oktobra,« je pojasnil Madjar. Tudi v poznem poletju in jeseni lahko tako dobimo klopa, ki je lahko okužen.

 

Ne samo v gozdu, klopa lahko dobite tudi na vrtu

Klope najpogosteje povezujemo z gozdom, vendar jih še zdaleč ne najdemo le tam. Zadržujejo se lahko v grmičevju, visoki travi in podrasti, zato ni treba oditi na gobarjenje globoko v gozd, da bi prišli v stik z njimi.

Klopa lahko dobimo tudi med tekom ob poljih, na običajnem sprehodu, v mestnem parku ali precej bližje domu. Pojavijo se lahko tudi na domačem vrtu ali v sadovnjaku.

Vsak klop sicer ni okužen, lahko pa prenašajo več nalezljivih bolezni. Med najbolj znanima sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis oziroma KME.

Lymska borelioza je bakterijska okužba, ki se zdravi z antibiotiki. Pri tem je pomembno, da zdravljenje začnemo čim prej po pojavu značilnih znakov oziroma simptomov. Cepiva proti boreliozi ni.

Klopni meningoencefalitis pa je virusna okužba. Zdravila, ki bi neposredno delovalo na virus, ni, zato zdravljenje temelji na blaženju simptomov. Obstaja pa učinkovita preventiva. Proti KME se lahko cepimo, po besedah Madjarja pa cepljenje zagotavlja približno 95-odstotno zaščito.

Tako se zaščitite pred klopi

Cepljenje proti KME preprečuje bolezen, ne more pa preprečiti samega vboda klopa. Zato je pri odhodu v naravo še vedno pomembna tudi ustrezna zaščita.

Če vemo, da bomo dlje časa v gozdu ali drugi naravi, je priporočljivo obleči dolge rokave in dolge hlačnice. Oblačila naj bodo po možnosti svetle barve, saj klopa na njih precej lažje opazimo.

Klop se namreč pogosto najprej oprime oblačila ali kože in šele nato išče primerno mesto, kjer se bo pritrdil. Če ga opazimo dovolj zgodaj in odstranimo še pred vbodom, do prenosa bolezni ne more priti.

Dodatno zaščito predstavljajo repelenti, ki jih nanesemo na izpostavljene dele kože. Madjar izpostavlja predvsem sredstva, ki vsebujejo DEET ali ikaridin, saj vsi repelenti niso učinkoviti tudi proti klopom.

Če uporabljamo tudi zaščitno sredstvo proti soncu, je pomemben vrstni red uporabe. Najprej nanesemo zaščito pred soncem, nato pa repelent. Če v gozdu oziroma naravi preživimo ves dan, je priporočljivo nanos repelenta tudi ponoviti.

Pri otrocih je potrebna dodatna previdnost. Repelenta jim ne pršimo neposredno po obrazu, prav tako ga ni priporočljivo nanašati na dlani ali prste, saj jih lahko zlasti manjši otroci hitro dajo v usta.

Po prihodu domov se dobro preglejte

Pomemben del zaščite se začne tudi po vrnitvi iz narave. Po gobarjenju, sprehodu ali delu na območju, kjer bi lahko bili klopi, je priporočljivo, da se slečemo in dobro pregledamo oblačila. Še bolje je, da jih operemo.

Priporočljivo je tudi tuširanje, saj lahko tako odstranimo klopa, ki je morda že na koži, vendar se še ni pritrdil.

Nato je treba temeljito pregledati telo. Klopi se radi pritrdijo predvsem na predele, kjer je koža nekoliko tanjša. Posebno pozornost je zato smiselno nameniti predelu za koleni, dimljam, okolici popka in trebuhu, pazduham, notranji strani zapestij, predelu za ušesi, vratu in lasišču.

Če klopa opazimo še preden se je pritrdil, ni razloga za večjo skrb. Če je že prisesan, pa je pomembno, da ga odstranimo čim prej.

Klopa ne vrtite, ampak ga potegnite naravnost navzgor

Čas odstranitve je posebej pomemben pri boreliozi. Kot pojasnjuje Madjar, bakterije po vbodu praviloma niso prenesene takoj, zato lahko hitra odstranitev klopa zmanjša možnost okužbe z borelijo.

Pri klopnem meningoencefalitisu je položaj drugačen, saj se virus lahko prenese zelo hitro po tem, ko se klop prisesa.

Za odstranjevanje klopa je najbolje uporabiti pinceto, še posebej takšno, ki je namenjena prav odstranjevanju klopov. Klopa primemo čim bližje koži in ga z dovolj odločnim, vendar ne preveč sunkovitim gibom potegnemo navpično stran od kože.

Pri tem ga ni treba vrteti ne v levo ne v desno. »Ne zarije se tako, da bi se usmerjali po nasprotni smeri urinega kazalca,« je poudaril sogovornik.

Preveč sunkovit poteg lahko povzroči, da se klop pretrga in njegov del ostane v koži. Če se to zgodi, lahko ostanek previdno poskusimo odstraniti s pinceto.

Rezanje kože in domači »kirurški posegi« niso priporočljivi. Če manjšega dela klopa ne moremo odstraniti, ga bo telo po besedah sogovornika praviloma sčasoma samo izločilo.

Po odstranitvi klopa si umijemo roke, mesto vboda pa očistimo z milom oziroma ga razkužimo. Nato ga je treba še nekaj časa opazovati.

Rdečina takoj po odstranitvi še ni nujno razlog za paniko

Po vbodu klopa je priporočljivo spremljati mesto vboda in svoje počutje tudi več tednov.

Pri boreliozi je eden od značilnih znakov rdečina oziroma kolobar na koži. Toda rdečina, ki nastane takoj po odstranitvi klopa, še ne pomeni nujno okužbe. Lahko gre zgolj za lokalno reakcijo kože.

Bolj pozorni moramo biti, če se rdečina pojavi šele nekaj dni po vbodu in se začne postopoma širiti. Z vsakim dnem lahko postaja večja, njen premer pa lahko doseže pet centimetrov ali več. V sredini lahko začne bledeti, zunanji rob pa ostaja bolj rdeč.

Takšna sprememba lahko vztraja več dni, teden ali celo dlje. Če jo opazimo, je treba obiskati zdravnika. Sama rdečina sicer še ni dokončen dokaz borelioze, je pa dovolj pomemben opozorilni znak za nadaljnjo obravnavo.

Ti simptomi so lahko znak klopnega meningoencefalitisa

Pri KME značilnih sprememb na koži praviloma ni. Težave se lahko pojavijo po nekaj dneh oziroma po enem ali dveh tednih.

Sprva so simptomi lahko podobni običajni virozi. Pojavijo se lahko povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in splošno slabo počutje.

Po nekaj dneh lahko simptomi izginejo in človek dobi občutek, da je ozdravel. Nato pa se lahko bolezen vrne v bistveno hujši obliki.

Zelo visoka vročina, hud glavobol, bruhanje, motnje zavesti, drhtenje in izrazito slabo počutje so znaki, pri katerih ne smemo več čakati.

»Takrat moramo takoj do zdravnika,« je opozoril Madjar.

V lekarni lahko pomagajo pri izbiri zaščite

Za samozdravljenje borelioze ali klopnega meningoencefalitisa zdravila ni. Če obstaja sum na katero od teh bolezni, je potreben obisk zdravnika.

V lekarni pa lahko pomagajo pri presoji simptomov in svetujejo, kdaj je obisk zdravnika potreben. Prav tako lahko pomagajo pri izbiri ustreznega repelenta in pojasnijo njegovo pravilno uporabo.

Na voljo so tudi posebne pincete za odstranjevanje klopov, po katere ljudje pogosto pridejo šele takrat, ko klopa že opazijo na sebi.

Čeprav se torej poletje počasi izteka, previdnosti še ne gre opustiti. Klopi so lahko aktivni vse do zime, konec avgusta in v začetku jeseni pa lahko nastopi celo drugi vrh njihove aktivnosti. Ustrezna oblačila, učinkovit repelent, temeljit pregled po vrnitvi iz narave in hitro ter pravilno odstranjevanje klopa so zato pomembni tudi v jesenskih mesecih.

* Slike so simbolične