https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Bernard Goršak: Naj ljudje glasujejo, ali še želijo krajinski park

Grad, 31.01.2013 ob 12:00  

Pogovarjali smo se z direktorjem javnega zavoda Krajinski park Goričko, dr. Bernardom Gorškom, ki nam je zaupal tudi svoje stališče do prireditve Noč čarovnic, ki je v zadnjem letu dvignila veliko prahu. 


Na kratko opišite, kaj je krajinski park in kaj je njegovo delovaje

 Krajinski park je širše zavarovano območje narave, drugo največje v Sloveniji. Mi smo postavljeni kot javni zavod za njegovega upravljavca, žal še nima načrtov upravljanja, deluje po naravovarstvenih smernicah. Osnovne naloge so zapisane v teh dveh osnovnih dokumentih,  en je sklep vlade o ustanovitvi javnega zavoda iz leta 2004, sam park pa je bil ustanovljen nekaj mescev prej, konec leta 2003, tam so tudi določene meje, cilji. Med temi cilji so varstvo krajinskih elementov, ker krajinski park ima za razliko od regijskega parka ali narodnega parka malo drugačno razmerje med naravno in kulturno pokrajino. 

Naravni park je pretežno oziroma izključno le narava. Pri krajinskem pa je razmerje nekje pol - pol, včasih je še več kulturne pokrajine. V primeru Goričkega kot osnovna dejavnost zavarovanje je bila tako imenovana ekstenzivna mozaična kulturna pokrajina. To so pa zdaj vsi mali travniki, polja, sadovnjaki, mlinci, otočki gozdov itd. Kako nam to uspeva, je drugo. Naša javna služba deluje po principu javna služba, programske vsebine in projekti. Naša naloga pa je tudi zavarovanje območja, se pravi na konceptu trajnostnega razvoja. To pa je možnost ekonomskega razvoja na hkratnem varovanju okolja. Se pravi, če gledamo bolj širše, je naš namen oziroma naloga javnost ozaveščati o tem, kakšno kakovost imajo v teh prostorih in da  je to potrebno čuvati. Kajti ljudje, ki živijo tukaj in to gledajo vsaki dan, nimajo takega odnosa do tega kakor ga imajo tisti, ki te barvitosti narave ne gledajo vsaki dan. Želimo vse te, ki uporabljajo ta prostor, se pravi lastnike, obdelovalce hkrati pa tudi tiste, ki investirajo v ta prostor, ozaveščali s kakšnim prostorom se soočajo, da ima nekakšne posebne kvalitete in zaradi teh kvalitet je bil navsezadnje zavarovan. Zato smo mi tukaj, po domače povedano, smo slaba vest tega kraja, če se ne uspe vedno prepoznati vseh teh posebnosti.  

Naravni park je pretežno oziroma izključno le narava. Pri krajinskem pa je razmerje nekje pol - pol, včasih je še več kulturne pokrajine. V primeru Goričkega kot osnovna dejavnost zavarovanje je bila tako imenovana ekstenzivna mozaična kulturna pokrajina. To so pa zdaj vsi mali travniki, polja, sadovnjaki, mlinci, otočki gozdov itd. Kako nam to uspeva, je drugo. Naša javna služba deluje po principu javna služba, programske vsebine in projekti. Naša naloga pa je tudi zavarovanje območja, se pravi na konceptu trajnostnega razvoja. To pa je možnost ekonomskega razvoja na hkratnem varovanju okolja. Se pravi, če gledamo bolj širše, je naš namen oziroma naloga javnost ozaveščati o tem, kakšno kakovost imajo v teh prostorih in da  je to potrebno čuvati. Kajti ljudje, ki živijo tukaj in to gledajo vsaki dan, nimajo takega odnosa do tega kakor ga imajo tisti, ki te barvitosti narave ne gledajo vsaki dan. Želimo vse te, ki uporabljajo ta prostor, se pravi lastnike, obdelovalce hkrati pa tudi tiste, ki investirajo v ta prostor, ozaveščali s kakšnim prostorom se soočajo, da ima nekakšne posebne kvalitete in zaradi teh kvalitet je bil navsezadnje zavarovan. Zato smo mi tukaj, po domače povedano, smo slaba vest tega kraja, če se ne uspe vedno prepoznati vseh teh posebnosti.  

Kakšne so tu znamenitosti, ki jih nikjer drugje ne bomo našli?

Ekstenzivna mozaična kulturna pokrajina, to pomeni nežni blagi prehodi med različnimi življenjskimi prostori. Travnik prehaja v sadovnjak, sadovnjak v vrt, vrt v njivo, njiva v gozdni obronek in potem naprej v gozd. Se pravi že sama ta reliefnost strukturiranost. Že mešanost gozdov, tukaj najdemo od samo listnate, iglaste in tudi mešane gozdove, tu je tudi zelo pestra baza rastišča, tudi podlage so različne. Samo razlika v nadmorski višini je ena znamenitost, ki je drugje ni, od 200 metrov se vzpnemo na 400 metrov in tudi to prinese neke razlike. Tu najdemo tudi sečišče treh skupin narodov, ogrskih, germanskih in slovanskih, tudi to je pustilo pečat. Pestrost različnih verstev, gradbenih stilov, navad, šeg. Razlike so že vidne če naredite krog Cankova, Kuzma, Martinje, Šalovci, Kobilje, Čikečka vas in potem do Moravskih Toplic. Za nas je samoumevno, za druge ni. Zato vam nočem govoriti samo o naravnih znamenitosti. Verjetno imamo tu tudi enega najstarejših kostanjev.

Kaj nudite obiskovalcem krajinskega parka Goričko?

Ogled gradu Grad, apartmaje v gradu, poročno dvorano, odlično koncertno dvorano, doživljajski dnevi, se pravi vodstva po terenu, tudi s pomočjo partnerjev organiziramo celodnevne ekskurzije, izdajamo publikacije, brošure, zloženke itd. Predstavljamo naše ljudi na sejmih doma in v tujini (rokodelce, itd), prek blagovne znamke nudimo povezovanje, prepoznavnost kot tržno prednost.

Imate kar nekaj projektov, so v planu še kakšni novi? 

V  teku so trije projekti, eden je tik pred odločitvijo in en v fazi pisanja. En projekt je rokodelska akademija 2. Potem je projekt GreenNet, ki je nadaljevanje Green Belt - železna zavesa, to pa je raziskava Kučnice in potem neko skupno iskanje rešitev, ki bi izboljšale probleme v Kučnici z Avstrijci. Naslednji projekt je potem travniški sadovnjaki, tako sta se posadila dva sadovnjaka, sedaj bomo kupili prešo, uredili smo tudi projektno pisarno, kjer bo tudi razstava orodij, literature travniških nasadov. Sedaj smo pisali tudi dopolnila za projekt bio gospodarstva, to pa je projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška. V sodelovanju z občino Cankova pripravljamo projekt, s katerim bomo kandidirali za evropska sredstva, za ureditev Ledavskega jezera.

Vsi okoliški ljudje nimajo dobrega mnenja o tem parku. Kaj bi rekli v obrambo oziroma, da bi ljudje spremenili svoje mnenje?

Če bi poznali vse okoliščine in vse informacije, bi imeli vsekakor drugačno mnenje. Mislim, da ti, ki imajo močno kritiko, vendar ne vejo vseh dejstev o parku. Ključna težava je, da bi mi morali prek medijev priti do ljudi in jim pokazati kaj mi delamo, kaj smemo in česa ne, je tu problem denar, ki nam primanjkuje. Ljudje imajo izdelano mnenje, da mi vplivamo na odločitvah  v poseg v prostor - gradbena dovoljenja. Nimamo! Mi po zakonu o upravnem postopku enostavno teh pristojnosti nimamo. Pri postopkih v posegih v okolje je pristojno ministrstvo v imenu ministrstva je ARSO. 

Naj vam samo na enem primeru povem, Bioplinarna v Motvarjevcih. Sedaj pridobivajo certifikat IPPC. Mi o tem nismo bili obveščeni. Mi moramo dokazovati naš pravni interes, če hočemo biti stranski udeleženec v tem postopku. Mi smo ustanovljeni, da varujemo kakovost prostora, neka dejavnost pa pridobiva dovoljenja, ki pomeni širšo negativno delovanje za okolje. S tem sem hotel samo povedati, da ljudje mislijo kako smo mi močni, ampak nismo.

Torej ste vi le ena vmestna postaja med ljudmi in državo, med dokumenti?

Ja tako je, točno tako je. Pogovarjal sem se s švicarskimi in mislim da je podobno tudi v Belgiji, kjer imajo za deset let referendum, če park še hočejo ali ne. To ni slabo, pri nas pa je za v nedogled, dokler ne bo druge spremembe. Ne, če ljudje nočejo parka, ga ne bo. Treba pa tudi jasno in glasno izpostaviti, kateri so ti plusi, zakaj park sploh tukaj je. Večja medijska prepoznavnost, blagovna znamka, med drugim se je tudi povečala vrednost nepremičnin. Na primer Angleži, ki imajo uničeno naravo in živijo tukaj, so navdušeni nad tem, da nekdo skrbi za naravo in da se vse ne bo pokvarilo, pridejo vprašat, če to smejo narediti ali ne, njim je to samoumevno, da pridejo neko oblast vprašat, če smejo. S tem hočem povedati, da bi jaz dal takoj na glasovanje in ne bi šel mimo ljudske volje, če park ja ali ne. Ampak naj odločijo na podlagi celovitosti vseh informacij, ne pa samo na delčku, na primer meni ni dal zgraditi sončne elektrarne, pesjaka, nisem smel narediti fasade. Naj poudarim, s tem mi nimamo čisto nič.

Zadnje leto je bil krajinski park vse več omenjen v povezavi z Nočjo čarovnic. Kakšno je vaše osebno stališče do te prireditve?

Prireditev ima dva dela. Za prvi del smo oziroma sem jaz osebno povedal že na začetku mandata, ko sem prišel sem, da ponujamo našo institucialno pomoč pri graditvi, nadgraditvi in promociji, za te del ki se odvija do 17. oziroma do 18. ure. Za ta drugi del pa naj se poišče druga lokacija. To se dejansko potem po enotnem konceptu lahko še naprej prodaja. Moje osebno mnenje je, da je ta zgodba rasla in postala tako velika, da je isti model, ki je bil zastavljen pred desetimi leti postal že premajhen, da bi zadostil velika pričakovanja, potrebe. Saj se je v desetih letih veliko spremenilo. Danes zjutraj sem slišal po radiu reklamo ste bili poškodovani želite poravnavo, pokličite to pa to številko. Mi imamo reklame, kjer nam neke posredniške odvetniške služba nudijo, da tožimo tistega, ki je kriv. Zato smo rekli, dajmo to dati na papir. 

Kaj društva zmorejo, je fenomenalno, to jaz samo občudujem, da se za skupno zgodbo tako potegnejo. Morejo pa vedeti, da prihajajo v drug prostor, da prenašajo s svojo dejavnostjo odgovornost na drugega in je zgolj samo pošteno, da se odgovornost porazdeli. Mi od noč čarovnic, do sedaj nismo imeli niti enega evra koristi. Hoteli smo samo, da sedaj na vedno večjem obsegu in tveganju razčistimo dolžnosti in pravice vsega izmed udeležencev in to v obliki pogodbe peljati naprej. Za leto 2012, smo bili pripravljeni, da bi se prireditev odvijala na tem prostoru. 

Za leto 2013 pa naj bi se iskala nadomestna lokacija. Ni se zataknilo pri ostalih zadevah na primer manjši ogenj, hitrejše pospravljanje, plačati prvič najemnino, nobene steklovine… Za vse to so društva rekla da. Zataknilo se je pri pogoju delitve odgovornosti, tam pa sta od dvanajstih društev bili le dve za to. Klavzulo v pogodbo o delitvi odgovornosti med organizatorjem občino Grad, nami kot upravljavci prostora, in društvi kot izvršitelji je vložila občina Grad, jaz pa sem se ob njenem pregledu takoj strinjal. Tako so nekatera društva zaznala, da je tukaj nek riziko. Naj še enkrat izrecno ponovim: prvi del absolutno tu, drugi del pa na drugem kraju.

Ljudje iz društev so ogromno energije vložili v to eno noč, ki je društvom res prinašala dobiček. Se lahko še kateri dogodek, ki poteka pod vašim okriljem, primerja s to prireditvijo, ki je v ta konec Slovenije vsako leto pripeljala 20.000 ljudi?

Trenutno na našo prireditev pride nekje 1000 ljudi. Ne želim si niti, da bi na nek naš dogodek prišlo toliko ljudi. Po moje nima smisla izvajati neke stvari, katerih ne obvladuješ in je nevarna, če ne moreš izpolnjevati svojih obveznost. To ni potem več merilo, po dogodku reči uspeli smo privabiti maso ljudi. Na primer dogodek Pivo in cvetje. Kod gre tja zaradi cvetja? Rečeš masovna 'pijanka', ljudje pridejo. Ljudje hodijo od tu v München na Oktoberfest. Da ti dobiš maso ljudi, je že zadosti veselica ali nekakšen dogodek, kjer bodo šanki in bo tekel alkohol v potokih. Tako ni težko dobiti veliko ljudi, težje je pridobiti ljudi z neko vsebino, dodatno vrednostjo z nekim konceptom. 

Dam vam še en primer dogodka, ki v dveh dneh privabi nekje 10.000 do 15.000 ljudi in privabi jih z neko vsebino, kulturno noto, to je Praznik Kozjanskega jabolka. Noč čarovnic nima kulturne note, to je zabava, ki ti za dva meseca pusti kup smeti. Jaz pa potem poslušam od turistov, ki pridejo sem novembra, decembra, kaj se tu gremo, kakšen je to park, kako skrbimo za park itd. Jaz oziroma naš javni zavod smo odgovoreni za ta park.

A ste že našli novo lokacijo za to prireditev? 

Za lokacijo ne vem, ker mi nismo toliko zraven, jaz tu nimam pravice odločati, kje. Jaz oziroma naš javni zavod le upravlja s 5,5 hektarjev parcel. Ne vem, kako so se ali kako se bodo odločili. Še vedno ostaja naša ponudba, da se prvi del prireditve zgodi tukaj. Ali bo drugi del prireditve kjer zunaj območja parka, to pa je na njihovem, da se odločijo, kje mislijo imeti oziroma kje je najbolj primerno. Čakam pa, da me povabijo na sestanek, če bo prvi del tukaj. Ali mi bodo ob tem povedali, kje bo drugi del, pa bomo videli takrat. Mi nismo organizator, niti izvajalec te prireditve, ampak samo upravljamo s tem prostorom, kateremu ne preneha objektivna materialna in tudi moralna odgovornost, če bi se kaj slučajno zgodilo.

Torej vi odobravate to prireditev, dokler je v meji normale in dokler je zunaj svetlo?

Tako je.

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      31.01.2013 ob 12:17 nick gost

      KRAJINSKI PARK DELA VEČ ŠKODE KOT HASKA POSAMEZNIKOM!!! ZATO NE!!! Za določene pa je zadeva precej dobičkonosna!!!

      11 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      31.01.2013 ob 12:35 GOST gost

      Od leta 2003 nimamo nobenih koristi od tega parka.Se tudi razbere iz načrtov.Projekti,ki jih imate so za bruhat.Kaj lahko punudite obiskovalcem.Ogled gradu-niste normalni.Podpiral bi vas,če bi na leto pripeljali ne vem kolko tisoč gostov in evrov na goričko,zdaj pa niti po normalni poti ne morem prodat zemljišča,ali pa sezidat hišo kakršno bi rad imel.Kje se je povečala vrednost nepremičnin.Pozanimajte se kakšne hiše so kupovali Angleži.Park se začne na Cankovi.Kaj ima ta del vse do Grada od krajinskega parka Samo do dobrih stolčkov vam je in do plač.Promovirate sadovnjake in otočke gozdov.Poskrbite,da bodo kmetje za urejanje sadovnjakov in gozdov dobili pomoč.Urejenost hiš,okolic,vasi,kaj ste pa pripomogli vi temu,za to se lahko zahvalite ljudem,marrlivim goričancom,zaj pa te zasluge pripisujete sebi...

      14 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      31.01.2013 ob 12:46 janša gost

      Normalen človek ,ki ni prkapčen na javni pejnaz, ki ga dobi če kaj dela ali nej ,takšno prireditef kakšna je Noč čarovnič probo raztejgnote bar na dva dni. Tak ka be lejko družine tu prespale.Goršeku pa je lepše če se tu nikaj ne dogaja,nišče nikaj ne smetij, nišče nikaj ne zamaže saj je njegova lejpa plača na pravi datum na žiro računi.ON in vsa javna uprava v Sloveniji mislijo, da denar delajo v bankomatih.

      6 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      31.01.2013 ob 12:59 gost gost

      sem prvi za referemdum in mislim ka je nej malo tistih štere se strinjajo.tude mij be mogle natirate tiste štere nan zavejrajo razvijanje.Seveda tan pri jasleh je enen fajn pa do se toga držale kak boug krijža...

      5 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      31.01.2013 ob 13:10 mici gost

      Več škode kak haska.Ukinuti.Najbougšo prireditev so vničile.Drugi pa fajn mastne pare služijo.

      6 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      31.01.2013 ob 13:13 V.S. gost

      Glas ljudstva vala! Ge san praute tome parke ka se velka krivica dogaja nan kere v ton parke živejmo! Pa lep pozdrav! :)

      6 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      31.01.2013 ob 13:30 Drago gost

      Krajinski park... upam da bo direktor to prebral. Kaj ste storili da bi park in program približali ljudem? Same omejitve sem in tja to je edino kar imamo od vas. Prosim za odgovor.

      7 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      31.01.2013 ob 16:36 grof gost

      Krajinski park je ena velika birokratska ovira. Če prodajaš nepremičnino moraš potrkati prej na 100 vrat in čakati v nedogled za papirje. Tipično slovensko.

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      31.01.2013 ob 16:44 lauraas gost

      Vedite, da je veliko goričancev za ohranitev narave, a sploh veste, da na ravenskem več sploh ni pitne vode,...

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    10. porabje
      31.01.2013 ob 17:36 porabje

      Vidin, ka dosta stari tradicionalni kmečki iž jeste v Prekmurji, štere skur vküp spadnejo, dokeč na Vogrskon takše iže brani zakon. Bougše bi bilou mésto nouči čaralic (halloween) tüj tüdi tou delati, zato ka Prekmurje ma ogromno kulturni spomenikov pa ešče druge dragocenosti, štere trbej ohraniti, ka v tej majo Prekmurci svojo identiteto. Depa lidje vse tá zgübijo.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    11. gost
      31.01.2013 ob 17:49 pali gost

      Sem za ukinitev parka!!!!!!!!!!. Misliš ka mamo vodo zaradi parka, kaj nam je dal???????NIČ!!!!

      6 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    12. gost
      31.01.2013 ob 20:17 morison gost

      Gospod Goršek, samo eno velko nakladanje vas je.In te un izjavi, ka nema nikše rejči pri takšoj prireditvi kak je noč čarovnic.Ja Goršek vij birokrati v ton parki ste jo uničili, vij ste za razvoj turizma ne ne vij tu turizem zavirate in uničujete. Nasplošno je tej park sam sebi v korist in tam zaposlenim, sem včasi za ukinitev toga parka, rejsan samo zaviranje in nič haska od toga za koj se uni predstavlajo.

      2 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    13. gost
      31.01.2013 ob 21:39 mees1 gost

      VEČ ŠKODE KAK DOBREGA,OD TEGA GORIČANCI NIMAMO NIČ. PA TUDI ZARADI K P GORIČKO VEČJE STROŠKE PRI VSEH DOKUMENTACIJAH GLEDE ZEMLJIŠČ IN GOZDOV. GOSPOD ! PREVEČ LEPO GOVORITE KA BI GORIČANCI OD TEGA KAJ IMEI. PRIMER TRIGLAVSKI NARODNI PARK. HVALA NA ODGOVORU ( če bo )

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    14. gost
      01.02.2013 ob 9:24 Jaz gost

      Ni vse tako enostavno-enostransko . Ni res, da bi vsak smel delati tisto, kar si zamisli, četudi ima denar. Dejstvo je, da je Gorička pokrajina lepa tam, kjer ni objektov, tam, kjer človek ni imel dostopa, ali pa se naravi podreja. Glavni namen turizma je v resnici v ustvarjanju kapitala. Vedno trdim, da tisti ki zares hoče varovati naravo, jo mora varovati pred človekom, ne pa da vabi turiste (govorim o večini, ki jim je v principu vseeno kam bi šli, samo da nekam grejo, da se lahko hvalijo pred drugimi), Eno je varovanje na deklarativni ravni, ko le govoriš o tem, čisto nekaj drugega je, ko bi naj besede spravil v življenje in bi sprevideli, da to pomeni žrtvovati razvade, ki so nam postale vsakdanji standard.

      7 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.