https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Kaj pomenita velikonočni zajec in velikonočno jajce

29.03.2013 ob 7:30  

Ob veliki noči-najpomembnejšem Krščanskem prazniku, ki opominja na dogodek Jezusovega križanja in njegovega vstajenja od mrtvih, pomislimo predvsem na pirhe in velikonočne zajce. Že kakšen mesec pred veliko nočjo se tudi v trgovinah prodajajo zajci v vseh možnih oblikah, najpogosteje v čokoladnih. Ta dva najpomembnejša velikonočna simbola imata svoj izvor, zgodovinski pomen in simbol v krščanski veri. Poglejmo jih.

Jajce - simbol stvarjenja in življenja

Jajce je prastar simbol, ki se je pojavljal v skoraj vseh preprostih in razvitih svetovnih religijah. Tako so Kitajci, Tibetanci, Indijci, Inki, Egipčani, Grki in mnogi drugi vsak na svoj način govorili o kozmičnem jajcu, ki s svojo notranjostjo predstavljalo kaos, znotraj katerega se je z rojstvom mitološkega bitja Panguja začel razvijati kozmos. Tudi v drugih starodavnih kulturah jajce predstavlja nastanek sveta, stvarjenje in življenje, v krščanski ikonografiji pa jajce simbolizira Kristusovo vstajenje.

Barvanje jajc prav tako na nek način simbolizira ponovno rojstvo. Kot je zapisal Ovsec v Veliki knjigi o praznikih, je poslikava jajc značilna za pomlad, pomladni čas pa je čas prebujanja narave, življenja, upanja in radosti. V Krščanski veri predvsem rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi.

Izraz pirh je soroden z izrazom piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordetiV Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč.

Rdeča barva ima prav poseben pomen, saj med drugim simbolizira tudi sonce, energijoogenjljubezensrceobnovitev življenjazdravjemoč in vero.

Včasih so jajca barvali samo z naravnimi barvami. Rdečo barvo so dobili z zavrelico (zavrelica je prevretek, zavretek) pražiljke, rumeno barvo so dobili z žafranom in češminovimi koreninami, črno z jelševim in hrastovim lubjem, rjavo pa z listi čebule. Pobarvano in okrašeno jajce so na koncu namazali še z mastjo, da se je lepo svetilo.

Velikonočni zajec

In ne nazadnje velikonočni zajec-prav tisti, ki naj bi znesel velikonočno oz. pomladno jajce. Izvira iz germanskega poganskega sveta in je simbol žrtvene živali germanske boginje Eastre. Kot piše o njem Ovsec, je tudi prastar simbol plodnosti, povezan z luno, ki je v nasprotju z soncem simbol ženskega kozmičnega principa – torej ponovno rojstvo, preporoditev, vstajenje, celo intuicija.

Preden nam zajec prinese remenice, pa se začenja enotedensko praznovanje velike noči. Poglejmo si celoten potek.  

Veliki teden se začne s cvetno nedeljo

Praznovanje velike noči se začne s cvetno ali oljčno nedeljo, ki je neke vrste uvod v t.i.veliki teden, ko verniki v cerkev prinašajo zelenje in butare. Ko je Kristus na osliču prijahal v Jeruzalem, ga je tam pričakala množica ljudi, ki so mu na pot polagali zelenje. Zato je še danes v navadi, da verniki na cvetno nedeljo v cerkev prinesejo oljčne vejice in butare. V Prekmurju jim pravijo presnec. Vanj povežejo ibujino (vibovino), cvetoči dren, borjico (borovnica, brinje), rumene poklončke in rdečo omelo.

Veliki četrtek - spomin na zadnjo večerjo 

Veliki teden se nadaljuje. Dnevi od ponedeljka do četrtka so rezervirani za pospravljanje domov in stanovanj ter za pripravo raznih jedi, s katerimi se bo zaključilo praznovanje Kristusovega vstajenja od mrtvih. Z večerno sveto mašo na veliki četrtek, ki je spomin na zadnjo večerjo, se nadaljuje bogato obredje velikonočnega tedna.

Veliki petek - postni dan in edini dan, ko v katoliških cerkvah ni maše

Velikemu četrtku sledi veliki petek, ki po krščanskem prazniku pomeni dan Jezusove smrti na križu. To je tudi edini dan, ko v katoliških cerkvah ni svete maše in ko je treba strogo spoštovati post. Med obredom velikega petka odkrijejo križ, ki ga potem verniki počastijo tako, da pokleknejo predenj in poljubijo eno od Kristusovih ran ter se tako zahvalijo Božjemu sinu zahvaliti za to, da se je zanje žrtvoval na križu.

Velika sobota - čas za blagoslov jedil in velikonočno vigilijo 

In že je tukaj velika sobota, katere se veselijo vsi, ki ustvarjajo pisane remenice. Dogajanje se po upoštevanju običajev  začne že zgodaj zjutraj z blagoslovom ognja in vode, ki ju otroci (to velja predvsem za podeželje) raznosijo po domovih. Temu sledi barvanje pirhov, ki se skupaj s potico, hrenom in mesom odnesejo k blagoslovu. Vsa ta živila, ki se znajdejo v žegnju zraven remenic, pa imajo simbolični pomen. Potica predstavlja Jezusovo krono (zato jo nekateri delajo v obliki obroča), hren predstavlja žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, meso pa je simbol Kristusovega telesa.

Velika noč - čas Kristusovega vstajenja

V zgodnjem nedeljskem jutru sledi v cerkvah in v sprevodu oz. procesiji čaščenje Kristusovega vstajenje od mrtvih. Božji grob je ostal prazen, zato skupaj pojejo t.i. vstajenjsko alelujo, s katero izražajo veselje nad tem, da je Božji sin premagal smrt in vstal od mrtvih. Po maši sledi bogat velikonočni zajtrk, ki se pripravi iz jedi, ki so bile blagoslovljene v soboto.

Če ste opazili, se datum tega praznika spreminja iz leta v leto, razlog pa tiči v dejstvu, da se velika noč ravna po lunarnem koledarju. velikonočno praznovanje, ki sledi 40-dnevnemu postu, se namreč vedno odvija prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni.Ta datum pride zmeraj na dan med 22. marcem (21. marca se namreč začne koledarska pomlad) in 25. aprilomImena praznika se pri nas razlikujejo glede na kraj, V Beli krajini veliki noči  tako pravijo vuzam ali vezom, v Prlekiji vüzen, v Istri pa vazem. 

Velikonočni ponedeljek  - čas, ko zajčki nosijo pirhe

Na velikonočni ponedeljek ljudje hodijo na obiske k sorodnikom in znancem. Temu pravimo, da gredo ljudje »v Emavs«, sicer pa pravimo, da zajček nosi remenice, ki jih ponekod nastavi skrite med rože v grmovju. 

Velikonočnih zajčkov in pisanih remenic so najbolj veseli otroci – tisti, ki še verjamejo, da jim je zares prinesel zajček in vsi ostali majhni in veliki otroci po srcu. Ustvarjanje pisanih jajc navdihuje številne ljudi z ustvarjalno žilico ter nekako v nas prebudi pomlad, pa naj se gre za rojstvo v krščanskem smislu ali v posvetnem. Vsekakor vsakemu želimo ob tem prazniku, da ga praznuje na svoj način. Veliko zajčkov in pisanih remenic vam želimo!

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      29.03.2013 ob 8:59 smrkci gost

      Jajce pomeni kaplje krvi,zajec je pa spet iz amerike maskota ali dodatek saj se pa slovenci itak radi primerjajo z američani.

      6 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.