https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Spoznajte praznik martinovo ali jesenski pust

09.11.2014 ob 8:42  

Prazni─Źno leto Slovencev je izredno bogato. Z leti, desetletji in stoletji se spreminja, kakor marsikaj drugega. Na─Źin ┼żivljenja narekuje predruga─Źenja, ki sledijo novim ─Źasom, novim navadam.


Med tradicionalnimi prazniki, ki jih v zadnjih letih najraje obujamo, pa je prav gotovo┬ámartinovo,┬áki ima, kakor ┼íe marsikateri drug praznik v prazni─Źnem letu Slovencev, svoj izvor v┬ápoganskih obredjih. Tudi tega praznika cerkev v svojih prizadevanjih nikoli ni mogla povsem zatreti. Zato je v primeren ─Źas postavila god svetega Martina, privzela in prilagodila domala vse ┼íege in praznovanja, ki so tako ┼íele kasneje dobila kr┼í─Źanski pomen. Na Slovenskem so se ponekod ohranila do nedavnega, o┼żivljanje tega praznika pa je posebej ┼żivo v krajih z vinogradni┼íko tradicijo.

Zakaj pravimo, da je martinovo┬ájesenski pust? Odgovor moramo poiskati v poganskem bistvu tega reka: november je bil namre─Ź ─Źas poganskih zahvalnih daritev za letino in uspe┼íno pa┼ío, ─Źas priprave zalog za zimo, ─Źas kolin in blagoslavljanja ─Źrede. Zlasti pa je bil to ─Źas obilnih zahvalnih pojedin, ki so bile toliko obilnej┼íe, kolikor obilna in bogata je bila letina. Kakor je pustna gostija pomenila za─Źetek 40-dnevnega posta, je tudi Martinova ve─Źerja po prvotnih cerkvenih predpisih napovedovala adventni post. Sledove tega dogajanja je bilo do nedavnega ─Źutiti tudi na Primorskem, kjer so se poroke odvijale le dvakrat v letu: pred pustom in ob martinovem.


Kdo je bil pravzaprav┬ásveti Martin?┬áGre za de─Źka, ki se je rodil poganskim star┼íem leta 316 v dana┼ínjem Szombathelyju na Mad┼żarskem. ┼Że zgodaj je postal kristjan, se s star┼íi preselil v Francijo in bil tam posve─Źen v ma┼ínika. Ustanovil je prvi samostan na Francoskem. Bil je izvoljen za ┼íkofa v Toursu, kjer je leta 397 tudi umrl. Okoli njegove osebnosti in ┼żivljenja se je v stoletjih spletlo ne┼íteto zgodb, ki so se ljudem neverjetno vtisnile v spomin.

Svetemu Martinu je posve─Źenih na tiso─Źe cerkva, samostanov, mest in gradov po svetu, samo v Sloveniji okoli 120. Med najlep┼íe primere pri nas sodi utrjeno srednjeve┼íko naselje┬á┼ámartno v┬áBrdih, kjer notranjost cerkve, posve─Źene svetemu Martinu, bogatijo freske Toneta Kralja.┬á

Ali pa┬ácerkvica Sv. Martina nad Brjami, ki je v svoji majhnosti, akusti─Źnosti in opremi tudi nekaj posebnega. Polreliefne upodobitve so delo akademskega kiparja Petra ─îerneta iz Ljubljane, ki se je zgodb o sv. Martinu lotil na ─Źisto poseben na─Źin. Tudi najpogostej┼ío upodobitev sv. Martina, ki┬á kot usmiljen voj┼í─Źak re┼że z me─Źem svoj pla┼í─Ź, da bi ga polovico podaril bera─Źu, je predelal na svoj, izviren in hudomu┼íen na─Źin. Martin namre─Ź bera─Źu izro─Źa pr┼íut, na konjevih prsih pa visi mercedesova zna─Źka.

Cerkev Sv. Martina v Martjancih

Na Slovenskem so martinovo vedno praznovali na razli─Źne na─Źine, najve─Ź ┼íeg pa je bilo povezanih z┬áMartinovo ve─Źerjo┬áin poku┼ínjo mladega vina, ki naj bi 11. novembra dozorelo iz mo┼íta v vino. Tako tudi na Primorskem, posebno v Brdih, na Krasu in na Vipavskem, kjer je vino doma. Starej┼íi ljudje pripovedujejo, da se ┬╗ob svetem Martinu┬á da vino na ┼ípinu┬ź. Omenjajo tudi Martinovo gos, ki jo je v na┼íih krajih pogosto zamenjal puran (ali dindijot, kakor so mu rekli), petelin, koko┼í, divja─Źina, zlasti fazan, ponekod celo pe─Źen oven (ka┼ítron po doma─Źe) ali celo dobro rejen ma─Źek. Ponujen kot zajec, seveda!

Odkod┬áMartinova gos? Razlag in ugibanj okoli njenega izvora je ve─Ź, povsem verjetno pa je bila gos daritvena ┼żival pri jesenskih poganskih obredih; raz┼íirjeno je bilo tudi vede┼żevanje iz gosje prsne kosti, ki naj bi z barvo napovedovala, kak┼ína bo zima in koliko snega bo prinesla.

V Brdih so vede┼żevali tudi iz┬ámartinca, ve─Źjega jabolka, ki ga je gospodinja na ve─Źer pred martinovim posadila na sod ali pre┼ío. Vanj je zabodla vejice brina, ro┼żmarina, lovorja, sivke in pelina ter rekla: Svet Martin, o─Źisti in obvaruj ga in daj, da bo k letu klet spet polna.┬á



─îe se je martinc posu┼íil, je to napovedovalo dobro vinsko letino, ─Źe je segnil, pa slabo.

Podobna posebnost je bil v Brdih┬átarcent ali ┼íperonc, nekak┼íen ro┼żni venec, ki so ga obesili na pipo, predno so za─Źeli to─Źiti mlado vino. Sestavljen je bil natan─Źno iz 13 lesenih ─Źlenov (iz lesa vinske trte), namre─Ź kolikor je ─Źrk v izreku:Martin, varuj ga!

V ve─Źini krajev z vinogradni┼íko tradicijo so se na martinovo zbrali mo┼íki, hodili od kleti do kleti, poku┼íali, primerjali, pili in pekli kostanj. To je bil tudi nenapisan ─Źas poravnave dolgov, najemnin, dajatev... Neredko so gospodarji povabili k ve─Źerji pridnej┼íe delavce, obrtniki, kot na primer solkanski mizarji, pa svoje vajence.

Danes Slovenci praznujejo martinovo na razli─Źne na─Źine. Ponekod se ┼íe vedno zberejo v kleteh, poku┼íajo in zapojejo. Ponekod uprizarjajo blagoslov mo┼íta, ki takrat postane vino. Gostilne in restavracije v tem ─Źasu ponujajo ┼ítevilne zna─Źilne martinove jedi: martinovo gos, mlince, kostanj, mlado vino... Slovenci smo si omislili tudi┬ávinsko kraljico, ki jo navadno okronajo ravno ob martinovem.┬á



Zaklju─Źek Martinovo je brez dvoma praznik, ki lahko postane, na kultiviran in premi┼íljen na─Źin, dobra┬áturisti─Źna atrakcija┬á┼ítevilnih slovenskih krajev, turisti─Źnih kmetij in vinogradni┼íkih doma─Źij. Tako obredje kot simbolika, predvsem pa kulinari─Źna podoba omogo─Źajo oblikovanje ponudbe, ki, zaradi raznolikosti, privablja Slovence same, ┼íe bolj pa tujce, turiste, ki jih klasi─Źna hotelska ponudba ne zadovolji povsem in zato i┼í─Źejo avtenti─Źna, barvita in dru┼żabna do┼żivetja, povezana z odli─Źnimi slovenskimi vini in jedmi

Vir: hišakulture.si

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knji┼żni jezik je samo na┼í, zato ga cenimo. Na Pomurec.com ┼żelimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas napro┼íamo, da va┼í komentar podate v slovenskem knji┼żnem jeziku. Pri tem sledite tudi na─Źelom kakovostnega komentiranja. Najbolj┼íe komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odra┼żajo stali┼í─Źa uredni┼íke politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovra┼żnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovra┼ítva, nasilja ali nestrpnosti ter za gro┼żnjo, da bo napadel ┼żivljenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazlo┼żene zahteve dr┼żavnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.