https://www.ris-dr.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.eventim.si/si/vstopnice/slovenija-wales-lendava-sportni-park-lendava-571498/event.html
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/540/1835/ESCAPE_ROOM

LOKALNO

Na OŠ Odranci s predavanjem Drevo življenja nad sodobne pasti življenja

Odranci, 23.02.2016 ob 11:00  

V četrtek, 18.2. 2016, je na OŠ Odranci potekalo predavanje za starše, pod naslovom Drevo življenja, na katerem je predavatelj Andrej Pešec, univ. dipl. pol., osvetlil skrite pasti življenja, ki se v sodobni družbi odraščajočim otrokom »ponujajo« kot nadomestek za srečo.

https://www.ris-dr.si/

 

Otrok je v osnovi danes enak, kot je bil pred desetletji, okolica s svojimi vplivi, kakršno pa smo tekom desetletij kot družba izoblikovali, pa je danes drugačna, otrokom bistveno manj prizanesljiva in bistveno bolj zapletena, s vsemisvojimi preizkušnjami, ki jih ob tem ponuja odraščajočemu otroku.  Pred nami se tako kaže dejstvo, da smo kot družba danes toliko bolj odgovorni, takostarši, kakor tudi učitelji, ter navsezadnje otrok sam – odgovorni, na kakšen način oblikujemo v prispodobi povedano »drevo življenja«, da bi raslo pokončno, zdravo ter srečno širilo razkošno svoje veje življenja v korist družbi in okolici.

Na to temo je predavatelj osvetlil številne vplive sodobne družbe, tako pozitivne, kakor tudi negativne, ki so po njegovih osebnih življenjskih izkušnjah ter izkušnjah svetovanja mladim, ključna za odraščajočega mladostnika. Rešitve so pogosto skrite v zelo preprostih rečeh in dejanjih.

Na začetku je poudaril družino, kot primarno celico, prvih pet let otrokovega razvoja ter spodbuden odnos staršev do otrok, ki ne temelji na kritiki in poniževanju, kot se pogosto dogaja, temveč na spodbudah, ljubečih odnosih in disciplini pri vzgoji. Fante je treba vzgajati v moške, dekleta pa v ženske, oboje pa v ljudi, ki bodo delovali v dobrobit vseh. Glavna naloga vzgoje je razvoj karakterja.

Danes je družba mamo umaknila iz vzgoje, od otroka. Družbene razmere, ki smo jih tako ustvarili, niso s svojimi vrednotami nič kaj prijazne do družin, čeprav na prvi pogled ponujajo več, kot kdajkoli prej. Vendar poplava materialnih dobrin, potrošništvo, informacijska družba, marketing – vse to je naredilo družino premalo povezano in v svoji osnovi pravzaprav  družba, če dobro pomislimo, danes prav potrebuje nesrečne in nepovezane družine, katerih člani potem svoje potrebe po sreči, sprejetju in ljubezni zadovoljujejo vse prej drugje, kot pa doma ob skupnem druženju. Ob tem postanejo raznorazne substance, prej omenjene materialne dobrine in še bi lahko naštevali - samo nadomestek tistega, kar otroku primanjkuje v krogu družine.

Predavatelj je tako poudaril pomen zavesti, da se tem pastem izognemo, pomen kvalitetnega, aktivnega, ustvarjalnega preživljanja časa staršev z otroki ter pomen vzgleda, ki ga dajemo svojim otrokom s svojimi prosto časovnimi dejavnostmi. S kom se družiš, takšen postaneš.

»Odkar človek želi biti pametnejši od narave, je vse narobe«, je nadaljeval danes vse bolj pogosto slišano misel. »Telo se najbolj spočije od devete ure zvečer do tretje ure zjutraj, prepozno vstajanje pa nasprotno vodi v malodušje, depresijo in brezciljnost. Vse to ima velik vpliv na porast psihičnih obolenj, ter raznoraznih drugih bolezni, tudi pri otrocih. Prav tako nezdrava, hitro pripravljena, procesirana prehrana in premalo gibanja.«

»Pomembno je tudi, da delamo tisto, kar nas veseli. Prava izbira poklica za odraščajočo mladino tako postane izvir sreče in zadovoljstva, ki je ni treba iskati kot nadomestek v instant rešitvah in raznih odvisnostih. Ljudje ob delu danes tudi pozabljamo, kaj je tisti smisel pri vsakem delu in našem vsakodnevnem delovanju nasploh – koristiti družbi, usmeriti naša delovanja v dajanja namesto sprejemanja, služiti drug drugemu in delovati v pridobit vsem.«Še enkrat je bilo slišati spodbudo, da naj tukaj živeči izkoristimo naravne danosti pomurske pokrajine, sami pridelujemo hrano ter tako popolnoma neodvisno občutimo tisti občutek samozadostnosti, zadovoljstva ter povezanosti z naravo, ki nam ga samooskrba ponuja.

Predavatelj se je dotaknil tudi pomena medsebojnih odnosov ženske in moškega, ki danes nihajo med napačno, z bojem podkrepljeno komunikacijo, nerazumevanjem ter neupoštevanjem moške in ženske narave, razvojem slabega karakterja ter napačno izoblikovanimi vlogami moškega in ženske. Ženska je pozabila svoje prednosti nežne, materinske in sočutne narave, prepričana, da bo delovala odločno in sposobno, svoj karakter napačno razvija v moške, grobe in napadalne dimenzije, kar daje moškim neverjeten občutek ogroženosti, njej sami pa odvzema vse pogoje srečnega ter zdravega obstoja in delovanja. Po drugi strani pa moški pogosto zavzemajo neodgovorno pozicijo. Njun odnos prežet z razumevanjem, sprejemanjem in ljubečo komunikacijo, pa tako vsekakor vpliva na odraščajoče otroke.

In kaj predstavlja »krošnjo pri drevesu«? Še bolje, kaj uničuje naša življenja in srečo?  Po besedah predavatelja je danes naš največji sovražnik sebičnost. Razkraja vse celice našega uma ter nam preprečuje, da bi živeli mirno in povezano – kakor sekvoje, če se vrnemo nazaj k naravi. Ta mogočna drevesa preživijo tisočletja, kajti pod zemljo so med seboj prepletena in tako povezana s svojimi močnimi koreninami.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.