https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://bolleblu.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

V soboški bolnišnici bodo v naslednjih letih potrebovali še 130 zdravnikov

31.01.2017 ob 7:00  

V Splošni bolnišnici Murska Sobota imajo 79 zdravnikov specialistov, po projekcijah pa bi jih do leta 2023 potrebovali 130. To bodo dosegli, če bodo uspeli zadržati večino od sedanjih 63 specializantov in 11 mladih zdravnikov, kar pa bo zaradi oddaljenosti in neatraktivnosti bolnišnice težko.

Kot je za STA pojasnil strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar, pri njih ne ločujejo med sistematiziranimi in zasedenimi delovnimi mesti kot ponekod drugod, ker za to ni osnove. Že dalj časa pa imajo izhodišča oziroma projekcije, po katerih bi potrebovali omenjenih 130 specialistov, če upoštevajo še predlog zdravniških normativov in standardov, pa bi za predvideni 40-urni delavnik in opravljanje dela po normativih potrebovali od 150 do 160 zdravnikov. Trenutno imajo 14 pogodbenih zdravnikov, v glavnem iz drugih bolnišnic, tako jim na primer odčitavajo posnetke aparature za magnetno resonanco, nekatere zahtevne posege delajo strokovnjaki iz UKC, pogodbeni zdravniki tudi dežurajo na pediatričnem oddelku.

Foto: Arhiv Pomurec.com

»Če to delo preračunamo v ure, imamo ob 79 zaposlenih specialistih plačanih približno 110. Pri plačilih izhajamo iz vrednosti zdravniškega dela pri posamezni storitvi, ta del preračunamo in plačamo. Za ambulantne točke je to bolj ali manj jasno, težava je nastala pri hospitaliziranih bolnikih, kjer pa je vrednost zdravniškega dela relativna, zato poskušamo uporabljati metodologijo drugih bolnišnic. Plačilo za to delo predstavlja dva do tri odstotke plačil in je za bolnišnico cenejše, saj je plačano le opravljeno delo, slaba stran pa je dejstvo, da nimaš svojega kadra, zato je težko načrtovati delo. Želeli bi imeti lastni kader in delati s svojimi ljudmi,« je poudaril Grabar.

Največje težave imajo tudi pri njih zaradi pomanjkanja anesteziologov. Imajo sicer več specializantov, ki jih vključujejo v delo, tudi s centri, po katerih krožijo, so se dogovorili, da se vračajo domov in tako zaenkrat še pokrivajo potrebe, so pa tudi specialisti pripravljeni prevzemati večje obremenitve brez dodatnega plačila ali kakšnih večjih zahtev, da je delo opravljeno, pravi Grabar. V bolnišnici imajo tudi 15 specializantov iz tujine, ki so po oceno vodstva bolnišnice dobri strokovnjaki in so se lepo vključili v sistem, ni pa zagotovila, da se bodo po specializaciji vrnili, saj je Evropa zanje odprta, imajo evropsko licenco, ne veže pa jih nič.

Vzroki za primanjkljaj zdravnikov so po eni strani omejitev zaposlovanja, omejitev razpisovanja specializacij, pa tudi neodzivnost, saj na razpisano specializacijo pogosto ni bilo prijave. Zadnja leta se to stanje izboljšuje, omejitev je tudi število mentorjev v regiji, pa še težave pri zaposlitvi zdravnikovega partnerja, saj če ta ni iz medicinske stroke, zelo težko najde zaposlitev, dodatnih spodbud pa ne morejo zagotoviti. Direktor bolnišnice Bojan Korošec ob tem opozarja še na težavo, da zdravstvena zavarovalnica plačuje storitev, plačilo zdravniku pa, četudi opravi več dela, ostaja enako.

Foto: zurnal24.si

Po oceni predsednika sindikata Fides v bolnišnici in kirurga Borislava Vrbanca je osnovna težava, da zdravniki nimajo sistematiziranih mest, ki bi bila primerljiva med bolnišnicami, in ne vedo, koliko dela morajo opraviti. »S standardi in normativi, ki smo jih zapisali v Modri knjigi, želimo doseči logične in življenjske čase za stik z bolnikom, da bo jasno, koliko posegov, pregledov, asistenc je potrebnih za polno plačo, tako kot je to v Evropi. Takrat so zadeve primerljive in potem bomo vedeli, koliko zdravnikov potrebujemo,« je povedal sindikalist. »Ugotovili smo, da bi že zdaj potrebovali dodatnih 30 zdravnikov specialistov, da bi delo potekalo približno po standardih, da ne bi improvizirali, kot zdaj, da bi delo potekalo varno. Specializanti nam res pomagajo, vendar ne morejo delati samostojno, selijo se, zato je težko organizirati delo,« še pravi Vrbanec in dodaja, da je rešitev pri splošnih zdravnikih, ki bi imeli med 1500 in 2000 bolnikov, ne pa tudi po 3000, kot zdaj, saj bi se tako lahko bolj posvetili bolniku in bi jih manj poslali k specialistu.

V soboški bolnišnici tako kot drugod po državi primanjkuje tudi medicinskih sester. Kot pravi pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač, so v knjigi standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi iz leta 2013 ugotovili, da je v slovenskih bolnišnicah povprečno na dan od 18 do 27 odstotkov izvajalcev zdravstvene nege manj, kot bi bilo potrebno, pri njih pa se ta odstotek giblje med 17 in 18. Konec leta 2016 je bilo v soboški bolnišnici 1030 zaposlenih, kar je 3,7 odstotka več kot konec leta 2015, in to predvsem na račun vzpostavitve urgentnega centra.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      31.01.2017 ob 8:25 siromak gost

      Ka pa v pisarnaj nič ne rabijo ka bi pa zaposlili svojo rodbino ?

      12 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      31.01.2017 ob 8:40 gost

      čas ka pride novi direktor. Te ma tak lekar že pogoje za penzijo.

      9 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      31.01.2017 ob 10:42 bolnica gost

      Nede še šel v penzijon še en mandat zakoj pa nej...tu njemi je sekira v medi....

      10 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.