https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/555/1834/OTVORITEV_SOBE_POBEGA_V_DVORCU_RAKICAN
http://www.zniders.com/

GLOBALNO

Obeležujemo slovenski kulturni praznik

08.02.2020 ob 9:55  

Prvi mesec leta 2020 je za nami, zakorakali smo že v drug mesec, mesec februar, za katerega lahko rečemo, da je hkrati mesec smrti in mesec ljubezni. Zakaj? Zato ker danes, 8. februarja, obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ko se spomnimo smrti 1849. leta umrlega Franceta Prešerna. Slab teden dni za tem, 14. februarja, pa sledi praznik zaljubljenih, Valentinovo. 

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan. France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.

Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje »filozofije«, priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.

V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.

Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.

Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855). Zaradi številnih izgub - smrti Andreja Smoleta in Čopa ter poroke Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.

Pesnikov opus delimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      08.02.2020 ob 11:18 strelec gost

      Dober članek, edino neresnica je, da bi umrl za cirozo jeter. Tak morajo pač v šoli učiti, da malo lepše izpade. Resnica njegove smrti je pa čisto drugačna. Ni imel nobene ciroze. Res je, da se je zapijal in zaradi tega večkrat zapadel v depresijo. In nekega dne, ko je spet spil nekaj kozarčkov preveč in padel v depresijo je šel v štalo z konji. Tam se je obesil. Ker je bil zelo težek, se je vrv strgala in je padel v konjske lesene staje napolnjene z vodo. Tam je nesrečnik utonil. Kruti a resničen konec. vseeno ga častim kot našega največjega pesnika saj je bil velik Slovenec po duši.

      8 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      08.02.2020 ob 11:52 strelec gost

      Pardon, padel je v korita napolnjena z vodo, ne staje. Napaka pa taka.

      6 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      08.02.2020 ob 12:57 gost

      Čakam, da še te komentarje zbrišejo in zaklenejo komentiranje kot so pri nagrajencih, ki se še obleči in obuti ne znajo kulturnemu prazniku primerno.

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.