https://www.ris-dr.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/540/1835/ESCAPE_ROOM

GLOBALNO

Rekviem malega dela

04.04.2011 ob 23:59  

Ena izmed najbolj spornih določb zakona o malem delu je omejevanje plačnih postavk na delovno uro. Na eni strani določanje minimalne plačne postavke na raven 3,5 evrov pomeni, da bodo podjetja najemala manjše količine dela, kar bi zmanjšalo povpraševanje po študentski obliki dela.

Na tem področju zakon o malem delu ne temelji na ekonomski logiki temveč na ad hoc posploševanjih, ki imajo lahko za številne študente negativne posledice z vidika višine študentskih zaslužkov. Fiksiranje urne postavke navzdol pomeni, da bodo iz igre za študentsko delo izpadli tisti študentje, kateri so pri tovrstni urni postavki pripravljeni sprejeti določen aranžma študentskega dela. Kompleksnost in pogosto nerazumevanje delovne zakonodaje bo ob uvedbi minimalne urne postavke podjetjem omogočila najemanje študentskega dela vendar bo delodajalcem zaradi nizke stopnje pravne zaščite študentov pred sistematično zlorabo študentskega dela z minimalno ceno dela omogočeno, da bodo študentom v okviru malega dela izplačevali manj od efektivno opravljenega števila delovnih ur.

Foto: Aleš Hostnik

Omejevanje postavke navzgor ni dobro ...

Predlagatelji zakona bi verjetno odgovorili, da zakon predvideva ustanovitev rizičnih skladov v primeru neplačevanja opravljenega dela. Vendar je neplačevanje za opravljeno delo s strani delodajalcev sistematično dejanje, ki ga omogoča izredno toga in nejasna delovna zakonodaja ter molk pravne države in organov pregona v primeru sistematičnih kršitev pravic študentov iz delovnega razmerja. Če bi Slovenija namesto post-socialističnega moralnega relativizma in statusa quo uživala nemški Rechtsstaat ali vladavino prava po vzoru anglosaksonskih držav, bi bilo neplačevanje študentskega dela v očeh delodajalcev strah in trepet pred zasegom premoženja.

Vendar sedanje razmere institucionalnega brezpravja delodajalcem omogočajo vztrajno izkoriščanje študentskega dela, ki se pogosto odraža v neplačevanju storitev za opravljeno delo. Na drugi strani zakon o malem delu omejuje plačno urno postavke navzgor in sicer na raven 8 evrov. Številna strokovna dela na trgu študentskega dela so predvsem na področju naravoslovnih in tehničnih ved specializirana in usmerjena na uporabo zahtevnejših znanj, ki na trgu dela uživajo višjo premijo zaslužkov glede na manj zahtevna dela. Fiksacija plačne urne postavke navzgor lahko kvečjemu študente zahtevnejših ved odvrne od aplikativnih raziskav in podjetja vzpodbudi k povpraševanju po manj zahtevnih delih. 

Davki in diskriminacija na trgu dela 

Študentsko delo številnim študentom predstavlja možnost dodatnega zaslužka za pokritje študijskih stroškov. Ustvarjalci zakona o malem delu so tokrat spregledali načelo komplementarnosti ukrepov, saj je razširjenost in atraktivnost študentskega dela povezana z predatorskimi davčnimi stopnjami na trgu rednih zaposlitev. Sistemska ureditev trga dela v Slovenija je namesto fleksibilnih in gibkih oblikh zaposlitev prepojena z institucionalnimi togostmi, ki ga uteleša delovanje Ekonomsko socialnega sveta, kjer so pogoji napredovanja, plačni razredi in kolektivne zaposlitvene sheme določene vnaprej. Kolektivistična ureditev trga dela na ravni korporativnega cehovstva združenj delodajalcev in sindikatov predstavlja ne le ključno oviro za rast produktivnosti v Sloveniji temveč centralistično omejevanje ponudbe dela in neprožnost zaposlitvenih pogojev, ki Slovenijo uvrščajo med države z najbolj togimi ureditvami trga dela.

Izmed držav OECD se Slovenija uvršča za Portugalsko in Nemčijo uvršča na tretje mesto glede na intenziteto zaščite zaposlenosti. V javnosti je precej prahu dvignil predlog, da bi v isti »bazen« na trgu dela hkrati bili uvrščeni študentje, azilanti, upokojenci ter brezposelni. Diskriminacija na trgu dela je v veliki meri pogojena z jasnim razločevanjem in segmentiranjem skupin glede na spretnosti in ponudbo dela. Čeprav je ponudba dela študentov zaradi višjih oportunitetnih stroškov in karierne negotovosti bolj prožna od rednih zaposlitev, bi uvrstitev študentov skupaj z upokojenci v isti segment trga dela lahko zmanjšala raven zaslužkov študentov, vendar zgolj v primeru, da podjetja na strani povpraševanja po delu ne bi zaznala jasnih razlik v spretnostih študentov glede na ponudbo dela upokojencev.

Uvesti bi morali varčevalne račune ...

Kot poglavitno prednost zakona o malem delu, predlagatelji izpostavljajo plačevanje pokojninskih in zdravstvenih prispevkov od zaslužkov iz naslova malega dela, vendar je tovrsten argument stigma, saj ne vidim nobenega razloga zakaj bi morali študenti vplačevati prispevke v pokojninsko blagajno, ki ima zaradi negativnih demografskih gibanj, sprotnega prispevnega kritja ter nizke efektivne starosti ob upokojitvi negativen realni donos. Bistveno bolj učinkovit ukrep bi bila uvedba varčevalnih računov, kamor bi študenti vlagali odmerjene pokojninske prispevke in obenem realizirani še realni donos.

Foto: Anže Grabeljšek

Bolj kot za racionalno namero po strukturni ureditvi delovne dobe v času študija, gre pri omenjenem predlogu za željo vlade po krpanju proračunskega primanjkljaja in blaženju posledic javnega zadolževanja, saj se je stopnja rasti javnega zadolževanja Slovenije v letu 2010 povečala za 33 odstotkov, kar predstavlja svojevrsten rekord v Evroobmočju. 

Študentsko delo naj se prenese na trg zaposlitev za določen čas 

Čeprav je osnovni namen zakona o malem delu omejiti študentsko delo kot nelojalno konkurenco trgu rednih zaposlitev, je omejevanje plačnih postavk povsem asimetrično temeljnemu namenu študentskega dela. Omejevanje števila delovnih ur na letni ravni je ukrep v pravo smer, saj je povprečna dolžina študija v Sloveniji bistveno predloga.

Prvič, podaljševanje študentskega statusa s študentskim delom in odlaganjem izpolnjevanja študijskih obveznosti dviguje efektivno starost ob vstopu na trg dela. In drugič, daljši študentski status leži v osrčju interesov sindikatov, saj bi izenačenje kategorije študentskega dela z ponudbo delo sindikata pomenilo upad kastne rente oz. razlike v plač, ki jo zaradi monopolne moči pri regulaciji ponudbe dela uživajo sindikati. Eklatantno in goreče nasprotovanje zakonu o malem delu s strani študentskih organizacij je logičen ukrep zgolj z vidika notranjih deležnikov, saj predlog zakona bistveno zmanjšuje proračunsko financiranje študentskih organizacij.

Ker študentsko delo predstavlja nelojalno konkurenco regularni strukturi trga dela in ker institut študentskega dela sproža številne negativne učinke na izpolnjevanje študijskih obveznosti v predpisanem roku, je edini smotrn ukrep premik ponudbe in povpraševanja po študentskem delu na trg zaposlitev za določen čas ob hkrati strukturni deregulaciji trga dela pri zaposlitvah za določen čas ter omejitvi števila ur zavoljo spodbujanja dokončanja študija v predpisanem roku. Navsezadnje je namen študijskega obdobja akumulacija novih znanj ter razvoj novih veščin namesto izkoriščanje lagodne socialne politike v obliki študentskega dela in podaljševanja statusa zavoljo odloga vstopa na trg dela. 

Rok Spruk je ekonomist in učni sodelavec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

1. del komentarja je objavljen TUKAJ

    Komentarji

    1. sineson
      05.04.2011 ob 12:12 sineson

      Tako je-študij v prvi fazi mora biti študiranje nej pa delo. Ali se pa odločimo ka do študentje v prvi vrsti delali rajši,..

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.