https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
http://www.jenamena.si/
http://www.zniders.com/
https://www.ris-dr.si/

POLITIKA

Pred nedeljskimi volitvami smo županskima kandidatoma občine Ljutomer zastavili zanimiva vprašanja

27.11.2018 ob 6:00  

V Ljutomeru se obeta drugi krog lokalnih volitev 2018, zato smo županska kandidata v omenjeni občini povprašali po nekaterih aktualnih temah in problematikah v njihovem lokalnem prostoru. Drugi krog rednih volitev županov bo potekal v nedeljo, 2. decembra.

Mag. OLGA KARBA

Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo za županjo Občine Ljutomer in kateri so tisti projekti, ki bi jih v primeru že tretje zaporedne izvolitve prenesli v naslednji mandat? 

Zaradi rezultatov, ki smo jih dosegli. Izpolnili smo dane obljube in jih presegli. 115 projektov, za 42 mio EUR, 17 mio EUR nepovratnih sredstev, za cca 1 mio EUR cenejše poslovanje javne uprave, uspešno zavzemanje za fer ceno vode. Predvsem pa zaradi izjemnih občanov, dobrega sodelovanja z društvi in podjetji, zaradi katerih so se zgodili rezultati. Načrtujemo 40 novih projektov s poudarkom na infrastrukturi, predvsem cestni, kolesarski, kanalizacijski, prostore za naše najmlajše (prizidek vrtca v MN, prizidek k vrtcu Ljutomer ter šola in telovadnica v Cezanjevcih), energetsko sanacijo občinskih stavb, ozelenitev Glavnega trga in številne druge.


Kaj se zdaj trenutno dogaja s projektom »Oskrba s pitno vodo Pomurja« oziroma zakaj je prišlo po vašem mnenju do obstoječega stanja in kdaj lahko občani in občanke Ljutomera pričakujejo vodo iz novega vodovodnega sistema? 

Projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja je zaključen. Občanke in občani pijejo vodo iz novega sistema. Imamo enega upravljalca - Javno podjetje Prlekija. Preprečili smo neutemeljene podražitve vode.

Zelo konkretno - kakšna je vaša razvojna strategija Občine Ljutomer oziroma za kakšen razvoj se v prihodnje zavzema vaša ekipa sr(e)čno naprej!? 

Ko sem prevzela občino je bila skoraj do roba zadolžena in imela je več kot milijon evrov minusa na računu. Danes je v skupini prebojnih slovenskih občin, odprta za nova ideje in sposobna pridobivati nepovratna sredstva in uresničevati investicije. Navkljub temu, da smo dobili 6 milijonov evrov manj iz državnega proračuna, smo izboljšali pogoje za delovanje društev. V tem duhu ostajamo trajnostno razvojna občina (finalisti Evropske unije Active travel network), zelena občina (certifikat Green destination), gospodarsko močna občina (priznanje med najbolj prodornimi občinami Slovenije)  z novo poslovno cono (stara je skoraj zasedena), s stanovanjskimi soseskami za mlade družine in vzpodbudno okolje za ustvarjanje delovnih mest ter občina sr(e)čnih občanov in bo odgovorno delala v tej smeri.

Zakaj po vašem mnenju v središču Ljutomera ni več mestnega vrveža kot je bil nekoč in kje so rešitve, ki bi stvari v tej smeri premaknile na bolje?

Na Glavnem trgu in okolici središča mesta je veliko dogajanja, ki po prenovi trga in selitvi trgovin na obrobje mesta ima drugačen ritem, ljudje prihajamo v središče iz drugačnih razlogov. Nekoč so občanke in občani hodili na trg v trgovine, na pošto, po opravkih vsak dan. Danes je manj dnevnih razlogov za obisk trga, so pa po drugi strani v zadnjih letih močno napredovale prireditve in dogodki, ki ustvarjajo dogajanje in sedaj pritegnejo obiskovalce tudi od drugod. Ogromno aktivnosti izvedejo društva. Na primer prvi teden decembra se postavi drsališče, pred-božične stojnice.

 

DEJAN KARBA

Mladi nimajo v Ljutomeru kam, zato se velikokrat zatečejo k prepovedanim substancam in alkoholu. Kaj bi bilo treba narediti za konkretne spremembe na tem področju in kakšno vlogo lahko po vašem mnenju tukaj »odigra« župan?

Mladi so v Ljutomeru že več let prepuščeni sami sebi. Street-Work, ki so ga zagnali pred kratkim sicer pozdravljam, prav tako to, da sta jih investitor in občina v želji po tem uslišala. Vendar to ni Mladinski center, to ni Mladinski svet, to ni start-up, to ni "poligon", ki ga potrebujejo mladi. Mladim moramo v centru mesta urediti prav takšen prostor, kjer bodo odločali mladi sami. Ustvariti jim moramo takšno vzdušje, da bo le-to postalo baterija, ki bo napajala mlade, da bodo ostali v Prlekiji oz. se bodo vanjo vračali po osvojenih izobraževalnih ali kakršnih drugih "lovorikah". Tako program kot ekipo za ta center v centru mesta že imamo, dogovorjena je že lokacija oz. prostor. Župan mora v prvi vrsti opaziti, da tisto, kar v Ljutomeru trenutno imenujemo Mladinski svet oz. Mladinski center, oboje pa se (pod isto streho) nahaja na Sp. Kamenščaku, nima prav nobene veze z mladimi in njihovimi željami. Ko bodo mladi imeli vsebino, bo alkohola in prepovedanih substanc bistveno manj!

Bi ob izvolitvi na mesto župana Občine Ljutomer ponovno vzpostavili Zavod za turizem Ljutomer in kaj bi bila njegova prvovrstna naloga? 

Nujna je vzpostavitev tako zavoda za turizem kot zavoda za šport. Sam bi ju združil pod isto streho. Vse to smo v Ljutomeru že imeli, a smo z likvidacijo obeh zavodov zgodbo o uspehu žal prekinili. Ne smemo pozabiti, da sta tako prvi kot drugi zavod, ko sta še obstajala, v proračun turizma in športa prek lastne režije primaknili med 30 in 40 odstotki sredstev. Namesto, da bi zavodoma dali možnost, da lastni zaslužek še zvečata, smo ju ukinili, sposobno vodstvo pa so takoj opazile druge občine, ki zdaj pridno črpajo tako znanje kot zveze teh ljudi. Prvovrstna naloga zavoda za turizem je vznik enotne prleške vinske znamke, dokončna postavitev reklamnega panoja ob avtocesti in dogovor z RKC, da cerkvica na Jeruzalemu postane center ekumenskega dialoga. Ta zadnja leta intenzivno poteka med katoliško in pravoslavno Cerkvijo in prav Rusi so tisti, ki prleškega Jeruzalema še niso raziskali. Zavod za turizem mora tudi umiriti odnose med ljutomersko in ormoško občino, če želimo, da ceste in kolesarske poti po obronkih jeruzalemskih goric postanejo realnost. Zavod za turizem mora v sodelovanju z občino po tem, ko se občina pobota s svojimi sosedi (ja, Ljutomer je trenutno v sporu s prav vsemi štirimi sosednjimi občinami), iz predala potegniti zaprašen načrt o pomurski kolesarski stezi... Dela je več kot dovolj!

Kako in na kakšen način bi sodelovali s svojimi strankarskimi kolegi za dobrobit Ljutomera? 

Sam nisem v nobeni stranki, če pa imate v mislih stranko SD, ki me predlaga za župana Občine Ljutomer, pa naj povem, da sva s kulturnim ministrom Dejanom Prešičkom že odkljukala štiri stvari, za katere se bo zavzemalo njegovo ministrstvo: Gradbena in energetska sanacija ljutomerske Glasbene šole Slavka Osterca, ki neslavno propada, otroci pa se glasbeno izobražujejo na štirih, petih lokacijah po mestu. Za obnovo šole je aktualna oblast že dvakrat prelomila obljubo o namenskih sredstevih, neslavno pa je propadel tudi dogovor o civilno-javnem partnerstvu oz. dogovor s Petrolom, da investira v obnovo. Minister Prešiček zagotavlja finančno pomoč države, konec meseca je napovedal obisk ekipe, ki bo stvar poslikala in pričela - skupaj z vodstvom šole - pripravljati akcijski načrt. Zraven tega še uvrstitev Ljutomera na zemljevid festivalskim mest, ureditev pogojev za nakup blagovnice, v kateri se v sodelovanju z državo in ljubljanskim Kinom Šiška uredi center urbane kulture in dodatna finančna pomoč Grossmannovemu festivalu filma in vina in eminentnemu komornemu zboru Orfej, da spet obudi Orfest, mednarodni festival zborovske glasbe. Sodelovanje je po osmih letih, odkar imamo aktualno oblast, ponudil tudi ljutomerski poslanec Franc Jurša (DeSus), prav tako pomoč obljublja pomurski poslanec Jožef Horvat (NSi). Sodelovanje s politiko na državni ravni je več kot nujno in, kot sem povedal že večkrat: županovanje ni rezanje trakov ob odpiranju kilometra, dveh, cest. Županovanje je na stotine prevoženih kilometrov, na stotine minut opravljenih telefonskih pogovorov in na stotine ur sestankovanja. Tako s slovensko kot evropsko politiko.

Se vam zdi, da je Ljutomer infrastrukturno nekoliko »odrezano« od preostalega dela Slovenije ali v tem celo vidite pozitivno prednost pred drugimi občinami, ki ležijo bližje Ljubljani? 

Ljutomer je v solidni kondiciji, drži pa, da žal ne izstopa. V pozitivnem smislu besede. Evropskih sredstev smo, če opustimo sredstva C kraka pomurskega vodovoda, od leta 2012 počrpali zgolj za 88.000 evrov oz. nekaj manj. To je sramota, ki o stanju v ljutomerski občini pove še največ. Razumem aktualno oblast, da ukinja zavode in se boji subvencionirati vodo, saj razen sredstev od prodaje občinskega premoženja nima prav nobenega zunanjega dohodka. Glavarine niso zadosti za preboj, vse skupaj, kar se dogaja v naši občini pa zdaleč ni dovolj, da bi se Ljutomer tako infrastrukturno kot sicer dvignil iz "odrezanosti". 

Občina Ljutomer, po vaših besedah »med najmanj uspešnimi slovenskimi občinami pri črpanju evropskih sredstev«. Koliko imate vi in vaša ekipa izkušenj z evropskimi projekti in katere projekte bi se v primeru izvolitve lotili najprej?

Ljutomerska občinska uprava trenutno deluje zaspano, prav tako ni jasne meje med upravo in županatom. Neodzivno je in brez življenja vse skupaj! Če želimo občinsko upravo revitalizirati, ji moramo vdahniti nekaj življenjske sape in to so prijektne pisarne. Geniji črpanja EU in kojezijskih sredstev zvečine sedijo v prestolnici, v Ljubljani, in z nekaterimi izmed njih sem že podpisal pismo o nameri, da v primeru, ko Ljutomer izvoli novo vodstvo, pridejo "trenirat" oz. izobraževat našo občinsko upravo. V slednji se mora nekaj oddelkov združiti in s tem brez drastičnega zvečanja režijskih stroškov pripraviti prostor za nova dva, tri oddelke, ki bodo delali izključno na pridobivanju sredstev oz. na evropskih projektih. Trenerji iz Ljubljane bodo morali našo ekipo naučiti in usposobiti, da bodo čez leto, dve, SAMI sposobni aktivno in uspešno organizirati projekte, prek katerih bo Občina Ljutomer črpala evropska sredstva. Nekaj časa še imamo, Brexit bo te možnosti konkretno zmanjšal. Kot novinar sem desetletje pokrival obrambno področje in verjemite mi, da sem se dodobra izobrazil na področju mednarodnih sodelovanj in projektov, povezanih s finančnim načrtovanjem. Ekipa, ki bo prišla z mano na občino, je strokovna in bo pedantna, a o imenih še nočem govoriti. Glede projektov, ki jih nameravamo s pomočjo EU vzpostaviti najprej, naj omenim prva dva: vzpostavitev Mladinskega centra oz. mladim prijaznega prostora (koncertna dvoranica, studio, cybercaffé), druga je evropska participacija pri zelenitvi in oživljanju Glavnega trga. Ker je moja tekmica, kandidatka za županjo oz. aktualna županja Ljutomera, precej neinovativna in rada izkoristi prav vsako idejo koga drugega, več o projektih ne bom izdajal. Morda lahko povem le še to, da vse kaže, da se bo eden večjih stičišč evropskih, zasebnih in javnih sredstev zgodil v Jeruzalemu, podoben projekt razvijamo tudi na relaciji Ljutomer - Ljubljana (Miklošič združuje).   

    Fotogalerija