https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://bolleblu.si/
http://www.zniders.com/

POM-PROFIL

Matjaž Horvat - računalničar iz Žižkov, ki ga je zaposlila Mozilla

1.6.2011  

26-letni Matjaž Horvat iz Žižkov se je z računalnikom prvič srečal pri šestih letih, lani pa je uspešno diplomiral na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Po študiju je zamenjal že nekaj služb, trenutno pa je zaposlen pri svetovno znanem podjetju Mozilla iz Kalifornije. Da je prišel do te službe, je opravil devet razgovorov, od tega šest v Parizu, snubili pa so ga tudi iz Savdske Arabije in Nemčije.

Rubrika PROFIL na Pomurec.com je na sporedu vsako sredo, v njej pa predstavljamo mlade, zanimive, talentirane in prodorne Pomurke in Pomurce ...

Matjaž se je z računalnikom srečal že v ranem otroštvu. "Ko sem bil star 6 let, je ati za 3.500 nemških mark kupil prvi osebni računalnik – dvaosemšestko. Procesor Intel 80286 še danes tiktaka pri frekvenci 16 MHz  oziroma 32 MHz po pritisku na tipko Turbo.

Moji vrstniki so takrat nabijali igre na Commodore 64, sam pa sem se moral zadovoljiti s črno-belim zaslonom in tremi igrami: Sokoban, California Games in Tetris. Verjetno se ravno zato nisem nikoli navdušil nad igrami, ampak sem kmalu začel prepisovati programsko kodo iz priročnika za programski jezik Basic in se veseliti, ko se je program uspešno skompajlal (prevedel)," se spominja Matjaž in dodaja, da pa je svoj prvi računalnik prejel pred vpisom na fakulteto. To je bil IBM ThinkPad T30, ena od zadnjih serij prenosnikov, preden je IBM dvignil roke od izdelave osebnih računalnikov.


V prvem razredu želel postati duhovnik, tri leta kasneje pa že odločen, da bo študiral računalništvo

Pa si je takrat Matjaž že mislil oziroma si želel, da bi se z računalniki ukvarjal tudi profesionalno? "Tega še zdaj ne vem. V prvem razredu osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci sem v spisu z naslovom »Ko bom velik bom« razložil, da bom duhovnik. Še danes mi ni povsem jasno, zakaj, a za spis sem prejel nagrado na državnem nivoju. Spomnim pa se, da sem tri leta pozneje že govoril, da želim iti študirat računalništvo in si potem nisem več premislil. Ampak to ne pomeni nujno, da bom do konca življenja deloval na področju računalništva. Človek je izredno prilagodljivo bitje, vendar se ne zna prilagoditi neprilagajanju," pojasnjuje Matjaž.

Pobudnik za "poslovenjenje" Mozille

Mnogi brskajo v slovenski različici brskalnika Mozilla Firefox, bolj malo pa jih verjetno ve, da je za prevod "kriv" prav Matjaž. In kako je prišlo do tega, da se je lotil te "naloge"? "V okviru Društva uporabnikov Linuxa Slovenije sem od začetka gimnazije prostovoljno slovenil odprtokodno programsko opremo. Ko je bil izid zbirke internetnih programov Mozilla 1.0 že pred vrati, sem iskal ekipo, ki jo sloveni, in ugotovil, da je ni. Zato sem jo ustanovil sam, pridružili pa so se mi trije sodelavci. Pri 17. letih se mi ni niti sanjalo, da bo ustanovitev te neformalne skupine prostovoljcev odločilno zaznamovala mojo poklicno pot," odgovarja Matjaž.

srečanje Mozille Balkan lani v Ljubljani ...

Nadalje še pove, da se je dve leti pozneje neprofitna organizacija Mozilla Foundation odločila, da zbirko programov ponudi kot ločene izdelke: brskalnik Firefox, poštni odjemalec Thunderbird in ostale, s čimer se je pričela bliskovita rast, tako je leta 2008 je Firefox v Sloveniji kot 3. državi na svetu presegel 50-odstotni tržni delež.

"Samo ugibamo lahko, kakšen bi šele bil ta delež, če Microsoftov Internet Explorer ne bi bil nameščen na 99 odstotkih novih računalnikov, ostale brskalnike pa je potrebno ročno prenesti in namestiti," se sprašuje ponosen Matjaž, saj je tudi Mozzila Slovenija k tej rasti prispevala pomemben delež. Njihovo delo ni ostalo neopazno, saj jih je decembra lani pohvalil tudi izvršni direktor Mozilla Corporation Gary Kovacs, ki se je na svoj prvi obisk v tujino podal ravno v Ljubljano.

Pospremil prijatelja na cigaret in prišel do službe

Ena od Matjaževih prelomnic se je zgodila predlani, ko je diplomiral in se že takoj zaposlil pri Zemanti, kot iskano blago pa je nato služboval še pri dveh drugih podjetjih Marand in Xlab. In kakšen je občutek, ko namesto da bi sam pošiljal prošnje, ponudbe dobivaš? "Nihče mi ne bi ponudil dela, če bi cele dneve študiral in imel povprečje ocen na fakulteti deset. Zato sem raje ustanovil skupnost Mozilla Slovenija, sodeloval pri drugih odprtokodnih projektih, skoraj deset let pisal za Monitor in predaval v ljubljanski Kiberpipi," pripoveduje Matjaž in dodaja, da je tudi sam pošiljal prošnje za delo in hodil na razgovore.

"Prvo redno zaposlitev sem sicer res dobil v navidez srečnih okoliščinah; nekoga sem pospremil iz lokala na Nazorjevo ulico v Ljubljani na cigaret, ko je ravno mimo prišel prijatelj, zaposlen na Zemanti in čez pet minut sva že dogovorila termin za razgovor. Toda tako on kot oba ustanovitelja prvega uspešnega slovenskega startupa so me nekaj let spremljali v Kiberpipi. Če želiš biti viden, moraš biti aktiven. In v računalništvu je res veliko možnosti za dokazovanje, npr. odprta koda, spletni razvoj in mobilne aplikacije," pravi Matjaž.

Doda anekdoto, ko mu je direktor lokalizacije pri Mozilli na ljubljanskem nebotičniku ponujal službo, ki jo trenutno opravlja in še preden je končal stavek, je prejel klic, da je uspešno prestal razgovor pri nekem drugem podjetju.

Po enajst in pol letih se je preselil nazaj Prekmurje

Pred Matjažem je zdaj nova stopnička, saj se je zaposlil kar pri Mozilli, za kar pa se mu ni bilo potrebno preseliti iz Slovenije, pač pa se je vrnil v domače kraje. "S prvim aprilom sem začel delati za Mozillo, zato sem se tudi preselil. Vendar ne v Silicijevo dolino, ampak sem se po enajstih letih in pol vrnil iz Ljubljane v Prekmurje. Ta mesec me čakata pot v Sofijo in Berlin, razvijam pa orodje za lokalizacijo spletnih strani, ki ga bom kot lokalizator tudi sam uporabljal," pravi Matjaž.

In kaj vse je moral storiti za to, da je prišel do te službe? "Februarja 2010 pa sem se prvič potegoval za službo na Mozilli, za katero sem opravil 9 intervjujev, od tega 6 v Parizu. Kasneje sem zavrnil še ponudbi iz Savdske Arabije in Nemčije," odgovarja Matjaž.

Politika ga ne zanima, njegov največji hobi je Mozilla


Kdor pozna Matjaža, pozna tudi njegovega očeta Jožeta Horvata, nekdanjega poslanca in člana stranke Nova Slovenija. Pa si sin želi iti po njegovih stopinjah v politiko? "Glede na to, da sem v manj kot dveh letih po diplomi zamenjal štiri službe, se zdaj želim nekoliko ustaliti.  Politika me ne zanima," pravi Matjaž.

In kaj rad počne v prostem času? "Moja velika sreča je, da je že skoraj desetletje moj največji hobi Mozilla, ki je zdaj postala tudi moja služba. Zato ne rišem jasne črte med delom in prostim časom. Rad in veliko potujem, v zadnjem času pa po zaslugi punce tudi več tečem, ker preveč sedim. Tako kot tudi ti, draga bralka in bralec …", zaključuje Matjaž.

Matjaževih TOP 5:

Svetovni voditelj: Vilmoš Tkalec
 
Glasbenik oz. glasbena skupina: U2

Knjiga: Preobrazba (Kafka)

Kraj v Pomurju: Žižki

Želja v življenju: Umreti star.

 

 

PRIPOROČAMO:

Vsi PROFILI na Pomurec.com

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. Smiley666
      01.06.2011 ob 16:02 Smiley666

      BRAVO!!!!

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. Toki
      01.06.2011 ob 16:04 Toki

      čestitke tudi z moje strani? se pravi to maš službo, ki jo za Mozillo opravljaš od doma prek neta vse?

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. mathjazz
      01.06.2011 ob 16:10 mathjazz

      Toki: delam od doma, komuniciramo vglavnon prek IRC-a, Skypa in emaila. Parkrat na leto pa se srečamo na konferencah, ki se jih udeležujejo zaposleni na Mozilli in prostovoljni predstavniki skupnosti.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.