https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

FOTO: Ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili 3 nove publikacije

07.02.2019 ob 17:20  

V četrtek, 7. februarja 2019, je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, potekala novinarska konferenca, na kateri sta namestnik direktorice knjižnice, Janez Horvat, in urednica vseh treh publikacij, dr. Klaudija Sedar, predstavila 3 nove publikacije. 

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PIŠK MS) je v letu 2018 izdala 3 publikacije, s katerimi se Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, predstavlja kot splošna knjižnica z revijo Prekmuriana; kot splošna knjižnica, ki knjižnično dejavnost opravlja tudi na obmejnem območju, z publikacijo Fajn je bilou; in narodnostno mešanem območju z publikacijo Stari mlini od Hodoša do Čikečke vasi (Régi malmok Hodostól Csekefáig prevod v madžarski jezik). 

V prvi številki revije Prekmuriana, za spodbujanje bralne kulture in zanimanje za pisno kulturno dediščino, so izpostavljeni predvsem literarni utrinki in kulturno-zgodovinski utrinki. Na koncu revije so podali spomine na osebnosti, ki so pomembno prispevale k oblikovanju naše pokrajine. To so spomini na mag. Franca Kuzmiča (1952-2018) in spomini na Mikija Mustera (1925-2018). 

V publikaciji Fajn je bilou, spoznamo 10 zgodb iz življenja Porabk in Porabcev, rojenih med leti 1932 in 1952, v Slovenskem Porabju. Zbrane zgodbe so zapisane v knjižni obliki, a obogatene z narečnimi vstavki, kar daje posebno vrednost tako zgodbam kot tudi celotni publikaciji. S tem se tudi porabsko narečje v vsej svoji edinstvenosti ohranja, zgodbe pa so berljive tudi za porabske Slovence, kajti starejše generacije ne razumejo knjižnega jezika. Svoje zgodbe so predstavili Ana Časar, Marika Domiter, Laci Kovač, Marjana Kovač, Ani Lábodi, Feri Meggyes, Aranka Oreovec, Miška Ropoš, Marija Svetec in Ema Vogrinčič. 

V dvojezični slovensko-madžarski publikaciji Stari mlini od Hodoša do Čikečke vasi (Régi malmok Hodostól Csekefáig - madžarski prevod publikacije), pa predstavljajo mline kot pomemben del tehnične dediščine, s čimer spominjajo tudi na knjižnične zaklade, v katerih je ta dediščina zapisana. V publikaciji, so se osredotočali le na mline v krajih, ki so na madžarskem narodnostnem območju, in v katerih Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota izvaja knjižnično dejavnost. Osredotočali so se na mline v 8 vaseh na severovzhodnem predelu Prekmurja ob Madžarski meji. 

Več fotografij v spodnji galeriji... 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      08.02.2019 ob 8:46 Jože gost

      Zakaj se enkrat konkretno ne pove kdo so x madžari. ~ da gre za xyz slovenske krvi, ki so slovenstvo zatajili, ko so zavedni prekmurci krvaveli in noben narod. Madžari so bili državljani ogrskega dela austroogarske, umetno ustvarjen kod protiutež germanskemu delu austoogarske. Zaradi narodnega prebujenja narodov v krpatski nižini ( slovenov, germanov, jugoslovanov itd.) je bilo ptrebno za ogarsko državo naredit ogarski narod in to z pomadžarjevanjem. https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ9RBJ3P&ved=2ahUKEwje09HU0KvgAhXFjqQKHZh1BQoQFjAEegQIAhAB&usg=AOvVaw0aQoBoczoig2SSchGK4hCN&cshid=1549611579254 Žalostno od PAZU -ja, da hodi okrog vroče kaše in ne se ne bori za pravo resnico, ter pusti prekmurski narod diskriminirat. Vsak, ki se opredeli za madžara - zataji svojo slovensko kri..prejme cca 2500€ štiri delavske plače..skupaj cca 16 milj evrov.. Naši predniki so krvaveli in umirali ....za tako diskriminacijo...posamezniki si pa samo titule tujih žrtev pripenjajo in POŽRTIJE.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      08.02.2019 ob 8:58 Jajan gost

      Genetik jožika sukič. Pa je nej jutranjo dozo vzel. Ženo ma mađarico, tu pa se pametnoga dela. Kakše dna ma te tvoje dejte?

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      08.02.2019 ob 9:33 Jože gost

      Si tudi ti slovensje rase madžar.. Gre za državljane večnacionalne madžarske kjer večinsko z cca 50% prevladujejo sloveni- ci..Budimpešta in zahodna madžarska 60% slovenov- cev. Celo madžarski forenziki, da bi madžari imeli kakršne koli povezave z uralo- finci. Madžar manjšine v sloveniji nikoli ni bilo..gre za xyz (ljdi ) ki so zatajili svojo slovensko narodni indutiteto in se opredelili za ? Madžare..-izvor ni znan...?? A Morda slovenski predniki??? , ki na tem območju živi s preko 60% tih??m Deleži y dna po regijah Prekmurje 65 % indoevropsko slovenski. 15% jugoslovenski I 1 skandinavski G2 neolidski 0% ugrofinski kod potrujejo madžarski forenziki. Sedaj pa OGLEDALO in spoznat resnuci..katero gensko y dna so zatajili opevani madžari..DRUGE OPCIJE NI . V 100% DELAŽEV DNA V PREKMURJU LENDAVI NE MORE BIT ČETRTINA NEOBSTOJEČIH AUTOHTONIH MADŽAROV IZVOR NI ZNAN. ZA LENDAVO JE BILA NAREJENA POSEBNA Y RAZISKAVA IN OD 82 VZORCA NI BIL NOBEN URALI-FINSKI. PA BOMO LAGALI..LAGALI..LAGALI..BREZ KANČKA SRAMU...A TA LAŽ NE PIJE VODE..IN VSAKEMU JE JASNO. Ja..AUTOVOBILITONA IGROŽENA RANLJIVA SKUPNIST..~ ŽIVI..IN TO 400 KM NA DRUGI STRANI LENDAVIJE IN TO V ~ TRANSILVANIJI ~ naj se smejem ali jočem ko nekdo iz sebe deka in izpade... FEREc Horvatov nede nič objasno..z svojo..ogroženo autohtono xyz... DOKAZI ŠTEJEJO...IN MADŽARSKI DRŽAVLJANI SE ZAVEDAJOB DA SO VEČINSKO SLOVENI~CI, GERMANI, JUGOSLOVENI B ROMI ITD IN ~ V PROMILIH URALIFINCI...LE V LENDAVI ?XYZ !?? KAKO SE IMENUJE TAK KI PO VSEH RAZISKAVAH NE SPREDLEDA..??? − Madžari raziskujejo madžarsko populacijo - narode,, ne madžarski narod. Laboratory of Archaeogenetics in the Institute of Archaeology Research Centre for the Humanities Hungarian Academy of Sciences Post address: Research Centre for the Humanities, K.2.25 Tóth Kálmán street 4. Budapest, 1097, Hungary Program dinastije Árpád: antropološka in genetska sestava madžarske populacije

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      08.02.2019 ob 9:36 Jajan gost

      Pa pitam te za tvojo ženo ilonko pa sineka kakše genetike majo te oni. Razsvetli nas, o Joži, genetik iz Goričkoga.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        08.02.2019 ob 11:17 gost

        Če živi v Prekmurju do 70 % slovenov, in 0% lažnih ugrofincev..autovotoni madzar..porem ti ne bo težko izračunat.. Če živi v Budimpešti 60% slovenov..cev r1a in nič uralofinskih potem ti ne bo teško izračunat koliko ljudi kam pripada.. Preveč dokazov, da bi iz sebe budale delali..vsi. Popi so sprejeli, da se 🌎 ne vrti okrog 🌞-a.

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      08.02.2019 ob 9:41 Jože gost

      SHIZOFRENIJA Shizofrenija je kronična progresivna duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Intelektualne sposobnosti običajno ostanejo nespremenjene. Kako pogosta je shizofrenija? Za shizofrenijo zboli približno 1 % vseh ljudi. Bolezen se pojavlja pri obeh spolih in pri vseh rasnih in etničnih skupinah ter neodvisno od socialnega statusa. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh zbolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za kasnejše zbolevanje žensk niso povsem znani. Prvi pojav bolezni po 40. letu je redek. Zakaj je zdravljenje pomembno? Bolezen se večinoma začne prikrito, z neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri obveznostih v šoli in doma, zmanjšanje vsakdanjih dejavnosti, zapiranje vase. Seveda ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, toda če trajajo dalj časa (več mesecev), je prav, da mladostnik poišče pomoč pri svojem zdravniku. Raziskave dokazujejo, da zgodnje zdravljenje teh neznačilnih simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije. Ustrezna zdravila (tudi v majhnih odmerkih) lahko pogosto preprečijo razvoj bolezni. Zaradi sodobnih zdravil, ki jih pacienti lažje prenašajo, ni razloga, da bi ob prvih znakih shizofrenije z zdravljenjem odlašali. Pomembno je, da začnemo bolezen zdraviti, preden se polno razvije. Kako živeti s shizofrenijo? Izraženost simptomov shizofrenije je lahko od osebe do osebe drugačna. Prav tako se lahko pri isti osebi v različnih fazah bolezni pojavijo simptomi različne intenzitete in resnosti. Nekateri pacienti lahko živijo aktivno in zadovoljno življenje, pri nekaterih pa ne moremo doseči zadovoljivega nadzora simptomov in so odvisni od pomoči drugih. Bolezen se navadno pojavlja v epizodah. Epizoda bolezni je sestavljena iz akutne faze, ko so simptomi najbolj izraziti, sledi faza stabilizacije. Možno je, da pacienti z jemanjem zdravil in vključevanjem v psiho- in socioterapevtske postopke, kljub nekaterim simptomom (halucinacije, blodnje), razvijejo dober vpogled in kritičnost do svoje bolezni ter tako zadovoljivo funkcionirajo na vseh področjih življenja. Shizofrenija je pri večini pacientov dolgotrajna kronična bolezen, zato mora večina pacientov s shizofrenijo vse življenje jemati zdravila ali pa potrebuje dodatno skrb. Mnogi pacienti ob rednem jemanju zdravil živijo polno in produktivno. Zelo pomembno je, da pacient spozna naravo bolezni, pomen in odločilno vlogo zdravil ter njihovega rednega jemanja. Pacient se mora naučiti prepoznavati zgodnje simptome poslabšanja bolezni. Zdravljenja ne sme prekinjati brez dogovora z zdravnikom psihiatrom.

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      08.02.2019 ob 10:16 gost

      GENERIK..MADŽA RI -RONI....... DIAGNOZO BOSTE RABILI KO BOSTE PO 70 LETNI LAŽNEM UGEOFINSTVU ..ISKALI......... ......IZVOR MADŽAROV....... O IZVORU ..MADŽAROV....NI...VEREDOSTOJNIH ....PODATKOV..... MADŽARSKI FORENZIKI.... .................... Januar 2018 Tibor TörökTibor TörökEndre NeparáczkiEndre NeparáczkiTibor KalmarTibor KalmarZoltán MarótiZoltán Maróti Prikaži Pokaži povzetek ... Možna genetska povezanost sodobnih Madžarov s finsko-ugriškimi skupinami je bila preizkušena v več študijah [6] [7][8]vendar so bili vsi ti Madžari genetsko nepovezani z uralskimi ljudmi. Ena od najnovejših študij [9] je poročala, da je haplogrupa Y-kromosoma (N-L1034) razdeljena med 4% madžarskih Seklersov (madžarsko govoreča etnična skupina, ki živi v Transilvaniji) in 15% najbližjih sorodnikov jezika Mansi, čeprav je isti marker prisoten tudi v srednjeazijskih Uzbekih in je bil odkrit samo v enem madžarskem jeziku ........ .....MADŽARSKI DRŽAVLJANI V NA ...MADŽARSKEM...SPOZNAVAJO...DA..NISO..MADŽARSKI..NAROD.. ....XY...MADŽAROM..V .SLOVENIJI...PRIPOROČAM...DA SE..NE ..MAŽEJO ..S..SLOVENSKO..KRVJO..IN ..SI..NATOČIJO....

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.