https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

V Gornji Radgoni potekal strokovni posvet o trajnostni gradnji

Gornja Radgona, 17.10.2019 ob 16:15  

V prostorih Pomurskega sejma je kot uvod v priprave na Mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA, ki bo prihodnje leto od 25. do 28. marca v Gornji Radgoni, potekal strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih.


Posvet so organizirali DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o., Društvo za ceste Ljubljana, DRC - Združenje, Inženirska zbornica Slovenije in Pomurski sejem. Namen posveta je bil predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito dolgoročno varovanje naravnih virov. Drugi del strokovnega posveta pa je bil namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka.

Trajnostna gradnja infrastrukture

Kot je navedla prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, predsednica strokovnega odbora sejma MEGRA je grajeno okolje velik porabnik mineralnih surovin in s tem tudi naravnih virov v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Geološkega zavoda Slovenije je v letu 2017 industrija gradbenega materiala (IGM) porabila 2.803.093 ton mineralnih surovin ali 1,34 t/preb., gradbeništvo pa še dodatno 10.690.284, kar je 5,2 t/preb. Poraba lokalnih naravnih geoloških materialov predstavlja več kot 95 % količine vseh vgrajenih materialov, ki se uporabijo pri gradnji prometne infrastrukture, cest, železnic, letališč, kot tudi pri urejanju poplavne varnosti in gradnji hidroelektrarn ter drugih gradbenih delih.

Slovenija je država bogata z mineralnimi snovmi za gradbeništvo, te surovine pa imajo tudi odlične lastnosti, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo infrastrukturnim objektom. Prav podaljšanje življenjske dobe na 3 do 5-krat daljšo življenjsko dobo, je najbolj učinkovit način varovanja naravnih virov na področju gradbeništva. Objekti v Sloveniji so največkrat iz armiranega betona, zato je pomembno, da poznamo omejitve lokalnih materialov ter se zavedamo posledic različnih kemijskih reakcij, ki potekajo v strukturi materiala. Pravilna izbira osnovnih materialov, skupaj z optimalno tehnologijo, ter skrbno izbiro detajlov so nujni, ko govorimo o trajnostni infrastrukturi.

Na seji so predstavili tudi projekt novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku, ki je zasnovan kot viseča leseno-jeklena konstrukcija ter spregovorili o trajnosti železniških prog v Sloveniji. Posvet je zaključil predstavnik pomurskega podjetja POMGRAD o projektu razvoja prototipov zabojnikov za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zahtevana življenjska doba takega zabojnika je 300 do 500 let, uporabljen pristop pa je smiselno prenesti na druge infrastrukturne objekte in s tem bistveno podaljšati njihovo življenjsko dobo.

Trajnostna in inovativna gradnja ter energijska prenova stavb

Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK je opozorila na dejstvo, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela odločnejše zaveze za trajnostno gradnjo stavb. Zaradi tega bo sledila priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij, kar je še posebej pomembno za javne naročnike. "Kot država smo se zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, govorimo celo o razogljičenju stavbnega fonda do leta 2050, zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti," je dejala.

"Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3 % stavb v lasti in uporabi države, kar terja tudi pospešen razvoj novih finančnih mehanizmov. Do splošne uveljavitve meril za skoraj nič-energijske stavbe nas loči leto in pol. Po letu 2020 bo taka gradnja obvezna za vse nove naložbe. V tem kratkem obdobju nam ostaja le malo časa za prenos inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte. Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem," je dodala.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.