https://www.pomurec.com/vsebina/71123/Zaposlitveni_oglas_
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/go/1013/3270/DRUZINSKI_DAN_V_DVORCU_RAKICAN
https://www.ris-dr.si/go/1013/3269/VALENTINOVO_V_DVORCU_RAKICAN_2023

GLOBALNO

Polanec: Globalno okrevanje je zelo vprašljivo

 

Minuli vikend se je v Piranu odvijala tridnevna Akademija aktivnega državljanstva in podjetništva, ki jo je v sklopu nove civilnodružbene pobude Mreža idej organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika.


Mreža idej je nova, neodvisna in nestrankarska civilnodružbena pobuda, s katero se želi spodbujati sproščen dialog med mladimi in odpirati prostor za nove ideje, ki bodo utrjevale slovensko demokracijo in prispevale k razvojnemu preboju naše države. Več o Mreži idej najdete na www.mrezaidej.si.

Brejc: Mreža idej je prostor dialoga v ozračju odgovornosti in strpnosti

Uvodoma sta mlade iz celotne Slovenije, ki so bili izbrani med več kot 120 prijavljenimi, pozdravila Mark Boris Andrijanič, vodja projekta Mreža idej, in dr. Mihael Brejc, predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Oba sta izpostavila pomembnost (mladih) udeležencev akademije in dejstvo, da gre za dogodek, kjer je ključna prav njihova aktivnost in njihova radovednost. Brejc je ob tem poudaril, da ne gre za podaljšek stranke, ampak je ključni namen Akademije odpiranje dialoga v ozračju odgovornosti in strpnosti, tako do drugih kot do sebe.

Dr. Mihael Brejc

Začel je Polanec

Prvi dogodek v okviru Mreže idej se je začel s predavanjem dr. Saše Polanca z Ekonomske fakultete na temo Izzivi globalnega, evropskega in slovenskega gospodarstva.

Na Pomurec.com bomo v prihodnjih dneh objavili povzetke vseh predavanj in okroglih miz z Akademije.

Dr. Sašo Polanec (levo) in Mark Boris Andrijanič (desno)

Kakšni so izzivi?

Polanec je uvodoma poudaril, da se moramo v času pred volitvami, v kakršnem je trenutno Slovenija, vprašati, pred kakšnimi izzivi stojimo in ali prihajajoča vlada lahko naredi več kot prejšnja. Seveda moramo ostajati optimistični, je dejal, a dodal, da smo v težki situaciji, v kateri ne gre zavidati nobeni vladi.

Investicija v železniško infrastrukturo bi bila smiselna

Kot posebej pomemben faktor krize je izpostavil negotovost in vpliv, ki ga ta ima na investicije. »Ali veste, kako dolgo bo trajala kriza? Ne veste? To je negotovost,« je dejal Polanec in dodal, da se investicije v takšnih razmerah preprosto ustavijo. Zato je treba investirati v nekaj, kar bo spodbudilo gospodarstvo. Primer takšne, sicer velike in prav tako tvegane investicije, je po njegovem mnenju gradnja železniške infrastrukture.

Pokojnine bodo leta 2020 predstavljale 20 odstotkov BDP

Ena od ključnih težav Slovenije je po njegovem tudi povečevanje stopnje zadolženosti. Če bomo namreč nadaljevali na enak način kot doslej, bomo čez deset let zadolženi že čez sto odstotkov. Kot zanimiv primer je omenil pokojninsko reformo, ki so jo po njegovih besedah na koncu razumeli celo upokojenci, najbolj proti pa so bili študenti. Pokojninska blagajna je namreč več kot očitno nevzdržna, in to lahko z gotovostjo trdimo. Do leta 2020 naj bi se tako delež pokojnin v BDP povečal za štiri odstotke, do leta 2050 pa naj bi predstavljal že 20 odstotkov BDP. To pa je resen problem, je opozoril Polanec, ki sicer meni, da imamo še nekaj rezerv, a moramo kljub temu ukrepati.

Znižati je potrebno davke na delo

Dotaknil se je nekaj možnih rešitev, med njimi tistih, ki se tičejo trga dela. Kot pomemben del rešitve ali vsaj pomemben prispevek k izboljšanju gospodarstva vidi v znižanju davkov na delo, saj je tu še veliko manevrskega prostora. Polanec je ob tem prepričan, da so prispevki pri nas absolutno previsoki, saj storitve, ki jih z njimi dobimo, niso (vedno) proporcionalne glede na vplačilo.

Dotaknil se je tudi fleksibilnosti trga dela, pri čemer je zanikal ustaljeno prepričanje, da je trg dela pri nas rigorozen. Celo nasprotno, prepričan je, da imamo precej fleksibilen trg dela, k čemur prispevajo predvsem študentsko delo in pogodbe za določen čas. Edina izjema je po njegovem mnenju javni sektor, kjer odpuščanje ni enostavno. Pri tem je poudaril, da takšne varovalke pravzaprav delujejo kontraproduktivno, saj je zaposlovanje v razmerah, kjer so delavci dobro zaščiteni, manjše. Stopnja brezposelnosti je, z drugimi besedami, nižja v državah, kjer je odpuščanje lažje. Treba je povečati konkurenčnost, in k temu bi lahko pripomogli prav z nižanjem davkov in socialnih prispevkov ter z uvajanjem inovacij in osredotočanjem na kakovost.

Grčija bo bankrotirala, biti morajo "kaznovani"

Polanec je zaključil z besedami, da je globalno okrevanje zelo vprašljivo. Velik problem so po njegovem ZDA, katerih težave se odražajo na drugih državah. Gre za globalno neravnovesje tekočega računa, ki je tudi pripeljalo do krize. Medtem ko imajo Kitajci namreč preveč varčevanja, imajo Američani prevelik delež investicij, in to stanje je po Polančevih besedah nevzdržno.

Dobra novica je, po drugi strani, ta, da je na dolgi rok vse odvisno od nas. Če bomo delali v smeri povečevanja kreativnosti, če bomo ustvarjali nove produkte in šli v smeri tehnološkega napredka, povečevali nagrade zaslužnim in podobno, bomo dvignili gospodarsko rast, je optimističen Polanec, ki je še dodal, da na zunanje povpraševanje ne moremo računati (več).

Polanec o Grčiji pravi, da bo bankrotirala. Gre za državo, ki je bila močno zadolžena že pred krizo, ob začetku krize pa je prenehala tudi njena gospodarska rast. Nato je v nebo odletela še obrestna mera, posebej zaradi ocen bonitetnih agencij, tako da zdaj ni gospodarske rasti, ki bi Grčijo lahko rešila. Rešitev bi lahko bila le solidarnost. A vedeti moramo, da Grki niso bili odgovorni, v EU so prišli z goljufanjem. Zakaj torej ne bi obstajala sankcija? Sicer se izgubi odgovornost in vsi se lahko v nedogled zadolžujemo. 

Foto: Ana Hrustek

Pridruži se Mreži idej na Facebooku - TUKAJ.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. Eko
      20.10.2011 ob 10:15 Eko

      Verjetno je bil najboljši gost.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.