https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

GLOBALNO

Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja

31.10.2023 ob 10:00  

Za svetovni dan varčevanja so 31. oktober razglasili leta 1924 na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v italijanskem mestu Milano. Na njem se je zbralo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah.

Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in posameznike. Po zadnjih podatkih ga zaznamujejo v 80 državah.

Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi zanj?

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del njihovega razpoložljivega dohodka, ki ga ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Med najpomembnejšimi motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja so po ugotovitvah Evropske centralne banke zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Gospodinjstva v Sloveniji lani v povprečju privarčevala nekoliko nižji delež razpoložljivega dohodka kot v letu pred tem

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se po rekordno visoki (21,9-odstotni) stopnji v 2020 postopno znižuje. Lani je bila v primerjavi z letom prej nižja za 3,3 odstotne točke in je znašala 14,0 %. Kljub upadu je ostala nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, ki znaša 13,8 %.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je bila v prejšnjem letu stopnja bruto varčevanja najvišja v Nemčiji (19,9-odstotna), najnižja pa na Slovaškem (5,2-odstotna). V Sloveniji je bila med opazovanimi državami članicami EU peta najvišja, hkrati pa tudi nekoliko višja od povprečja v evrskem območju (13,5 %) in EU (12,6 %).
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v vseh opazovanih državah članicah EU lani nižja kot leto prej

Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. Lani se je nominalna rast razpoložljivega dohodka nadaljevala v vseh izbranih državah članicah EU (podatki so bili na voljo za 11 držav). V primerjavi z 2021 je bila najvišja na Češkem (15,6-odstotna), najnižja pa na Švedskem (2,0-odstotna). V Sloveniji je bila 9,8-odstotna in je tako v povprečju presegla rast razpoložljivega dohodka povprečnega gospodinjstva v evrskem območju (6,4 %) in EU (7,2 %). V preostalih opazovanih državah se je rast razpoložljivega dohodka gibala med 4,1 % in 10,9 %.

Izdatki, ki so jih gospodinjstva namenila za potrošnjo, so se v vseh opazovanih državah EU lani povečali. V primerjavi z letom prej je bila rast najizrazitejša na Češkem (19,2-odstotna), najnižja pa na Švedskem (3,9-odstotna). V Sloveniji je znašala 14,0 %, kar je nekoliko več od povprečja v evrskem območju (11,5 %) in EU (12,0 %). V preostalih opazovanih državah se je rast potrošnje gibala med 7,9 % in 18,4 %.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je zaradi višje rasti izdatkov za potrošnjo od rasti njihovega razpoložljivega dohodka v vseh opazovanih državah EU znižala. Upad je bil najizrazitejši v Španiji (za 6,2 odstotne točke), najmanj izrazit pa na Švedskem (za 2,1 odstotne točke). V preostalih opazovanih državah EU se je stopnja bruto varčevanja znižala v razponu od 2,8 odstotne točke do 5,7 odstotne točke.

Rast finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji lani izrazito počasnejša

Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) so ob koncu prejšnjega leta znašala 73,6 mrd. EUR. Po rekordni rasti v 2021 (za 7,8 mrd. EUR ali za 12,3 %) so se lani povečala v izrazito manjšem obsegu (za 2,7 mrd. EUR ali za 3,8 %).

K temu povečanju so kljub obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer in višjim nominalnim dohodkom največ prispevale bančne vloge gospodinjstev (2,0 mrd. EUR); pri teh medletna rast ostaja blizu zgodovinsko najvišje ocenjene vrednosti iz leta 2020 (2,3 mrd. EUR). Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi delnice in drug lastniški kapital (skupno za 0,5 mrd. EUR), gotovina (za 0,3 mrd. EUR), komercialni krediti in druge terjatve ali obveznosti (skupno za 0,2 mrd. EUR) ter posojila (za 0,1 mrd. EUR). Zavarovanja in pokojninske sheme (skupno upadli za 0,3 mrd. EUR) ter dolžniški vrednostni papirji (znižanje za 0,03 mrd. EUR) pa so v opazovanem obdobju prispevali k zmanjšanju finančnih sredstev gospodinjstev.

Delež finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v BDP se je v zadnjih sedmih letih vztrajno povečeval, lani pa se je medletno občutno zmanjšal (za 6,6 odstotne točke) in je predstavljal 129,1 % BDP. V primerjavi z evrskim območjem (216,2 % BDP) in EU (212,1 % BDP) je v povprečju še vedno bistveno nižji.

Gospodinjstva v Sloveniji ostala pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se lani v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila. Najvišji delež so še vedno predstavljale vloge in gotovina (49,2 %; v okviru teh je delež vlog znašal 39,3 %). Sledili so delnice in drug lastniški kapital (31,7 %), zavarovanja in pokojninske sheme (11,6 %), dolžniški vrednostni papirji, komercialni krediti in druge terjatve (skupno 5,3 %) ter posojila (2,3 %).

Delež varčevanja v obliki vlog se je lani v primerjavi z letom prej opazno povečal (za 1,4 odstotne točke). Nekoliko so zrasli tudi deleži posojil (za 0,1 odstotne točke) in gotovine ter komercialnih kreditov in drugih terjatev ali obveznosti (skupno za 0,06 odstotne točke), medtem ko so se nekoliko zmanjšali deleži dolžniških vrednostnih papirjev (za 0,1 odstotne točke), delnic in drugega lastniškega kapitala (za 0,6 odstotne točke) ter zavarovanj in pokojninskih shem (za 0,9 odstotne točke).

Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji pri svojih naložbenih odločitvah ostajajo konservativna in nenaklonjena tveganju, saj gotovina in vloge še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Povečevanje deleža vlog v obdobju nizkih depozitnih obrestnih mer v zadnjih letih hkrati odraža težnjo gospodinjstev po ohranjanju likvidnosti in kaže na veliko zaupanje v bančni sistem. Deleži bolj tveganih naložb, kot so enote investicijskih skladov, dolžniški vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.

Podobno so imela gospodinjstva v evrskem območju v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog (35,5 %; znotraj teh je delež vlog znašal 32,2 %), vendar je bil ta delež v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju precej nižji. Gospodinjstva v evrskem območju so imela v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju večji delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (27,7 %), manjšega pa zlasti v delnicah in drugem lastniškem kapitalu (31,4 %) ter posojilih (0,2 %).

Rast finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji lani višja kot leto prej in je presegla rasti iz zadnjih let pred epidemijo

Finančne obveznosti gospodinjstev v Sloveniji (posojila in druge obveznosti) so ob koncu prejšnjega leta znašale 16,6 mrd. EUR ali 29,2 % BDP (v evrskem območju 61,7 % BDP, v EU 60,0 % BDP). V primerjavi z letom prej so se povečale za 1,0 mrd. EUR (ali za 6,3 %) in tako presegle vrednosti iz zadnjih nekaj let pred pojavom epidemije. Kljub temu ostaja rast finančnih obveznosti nižja kot pred začetkom finančno-gospodarske krize iz leta 2008 (medletna rast obveznosti je v 2018 znašala 5,7 %, leto pozneje 4,2 %, v 2020 je stagnirala, v 2021 pa dosegla 6,1 %). Pri tem je izstopalo zlasti povečanje dolgoročnih posojil (za 954 mio. EUR), ki so namenjena predvsem financiranju nakupa stanovanjskih nepremičnin (ročnost odplačevanja posojil je daljša od enega leta).

V strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev so z 88,8 % prevladovala posojila, ta so bila predvsem zaradi povečanja deleža dolgoročnih posojil v strukturi finančnih obveznosti za 0,9 odstotne točke višja kot v 2021. Delež komercialnih kreditov in predujmov ter drugih terjatev ali obveznosti je bil skupno za 0,9 odstotne točke nižji in je predstavljal 11,2 % vseh finančnih obveznosti gospodinjstev. V okviru teh se je delež komercialnih kreditov in predujmov zmanjšal nekoliko izraziteje (za 0,6 odstotne točke) kot delež drugih terjatev ali obveznosti, razen komercialnih kreditov in predujmov (za 0,3 odstotne točke).

Podobno imajo gospodinjstva v evrskem območju v povprečju najvišji delež finančnih obveznosti iz dolgoročnih posojil (88,3 %). Ta delež je v primerjavi z gospodinjstvi v Sloveniji v povprečju nekoliko večji. Gospodinjstva v evrskem območju imajo v povprečju nižji delež obveznosti zlasti iz komercialnih kreditov in predujmov (2,8 %) ter kratkoročnih posojil (2,8 %).

Neto finančna pozicija oz. premoženje gospodinjstev v Sloveniji (tj. razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi) se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 1,7 mrd. EUR (ali za 3,1 %). Ob koncu leta 2022 je znašalo 57,0 mrd. EUR ali 99,9 % BDP in je bilo občutno nižje kot v evrskem območju (154,5 % BDP) in EU (152,1 % BDP).
Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom v Sloveniji lani najizrazitejša

Med posameznimi vrstami posojil je bila rast stanovanjskih posojil v opazovanem obdobju pozitivna in je vztrajno naraščala. Po letu 2020 se je rast stanovanjskih posojil dodatno opazno povečala, druga posojila pa ponovno zmerno naraščajo. Rast potrošniških posojil je v obdobju od 2017 do 2020 naraščala in je presegla rast stanovanjskih in drugih posojil. Sledil je upad, lani pa se je ponovno nekoliko okrepila. Stanovanjska posojila so bila v prejšnjem letu za 53,6 % višja kot v 2014 in so močno presegla rast potrošniških (za 29,2 odstotne točke) in drugih posojil (za 30,9 odstotne točke).

Povprečna zadolženost gospodinjstev v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v evrskem območju in EU ostala za več kot polovico nižja

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom) je konec leta 2022 znašala 41,3 % in se je v primerjavi z 2021 zmanjšala za 0,9 odstotne točke. Podobno je bila zadolženost gospodinjstev v evrskem območju in EU lani v primerjavi z letom prej v povprečju nižja (za 2,5 odstotne točke oz. za 4,1 odstotne točke). Gospodinjstva v Sloveniji po tem kazalniku ostajajo manj zadolžena, kot so bila v povprečju gospodinjstva v evrskem območju (91,8 %) in EU (91,1 %), so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije.

FOTO: Pixabay.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      31.10.2023 ob 10:07 ja,ja gost

      Navadni smrtniki , ga obelužujemo vsak dan ,,,,,,oblastni kreteni pa da ga imajo čim več na naš račun . Nasprotnem primeru bi bili reveži po smetišču ....oziroma kološarji .

      7 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        31.10.2023 ob 13:56 gost

        Fantastic work-from-home opportunity for everryone... Work for three to eight hrs a day and start getting paid in the range of 7,000-14,000 dollars a month... Weekly payments....... 𝐖𝐰𝐰.𝐂𝐚𝐫𝐞𝐞𝐫𝐬𝟏𝟐.𝐜𝐨𝐦

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        31.10.2023 ob 15:42 123 gost

        V eni od trgovin se je podražila zelenjava pa je tak hura, v gostilni se podraži pijača pa ni nobenega komentiranja

        1 0 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      31.10.2023 ob 10:12 gost

      Danes praznuje Slovenija največji rop v zgodovini Slovenije. Kri je trajal 8 ur zraven policijske postaje. To se niti v divjem zahodu ni zgodilo za časa največjih ropov bank. Pa še danes ni konkretno nič rešeno. Vejo pa Slovenci kaj se je takrat iskalo dokazi o še enem ropu v samostojni Sloveniji. Kraja in prodaja orožja Depla vas kjer so pa imeli prste zraven takrt največji maheri politike keri so se vedno na teh pozicijah brez bilo kake odgovornosti za tisto dejanje.

      10 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      31.10.2023 ob 10:14 gost

      Ti maheri so bili vsi vemo gdo Januš grozni, Baučar, Kacin, skratka vsa desna horda.

      9 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      31.10.2023 ob 10:17 gost

      Varčujejo v Sloveniji samo oligarhi tajkuni lobisti kre zalaga z denarjem davkoplačevalcev 30 let desna politika. Samo ne varčujejo v Sloveniji ampak v davčnij oazaj.

      7 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      31.10.2023 ob 10:29 gost

      Hi,hi,hi,tij klošar pa tak nimaš kaj varčevati,samo neumnosti lejko pišeš,ho,ho,ho.

      3 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        31.10.2023 ob 12:59 Geza gost

        Zračunaj si za 40 let delovne dobe če si daš nekaj stran se pa že nabere, sem se upokojil pred kratkim, imel sem malo pod povprečjem plačo vsak mesec namesto v trgovino sem dal nekaj stran za pozna leta in glej ga zlomka nabralo se je čez 50000 evrov pa narediš eno bančno vezavo na eno leto plus en mesec in je 1500 obresti

        5 1 Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      31.10.2023 ob 10:34 Pohorčan gost

      Banda satanistična je včera spet mela orgijo. Celenzio satanist sram te bode.

      7 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      31.10.2023 ob 10:42 gost

      Ha,ha,ha,varčevanje je tema.

      4 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      31.10.2023 ob 10:42 gost

      Tebe je lekar karma že dobila.

      2 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      31.10.2023 ob 11:47 gost

      evroje tudi tiskajo in stancajo, kot nekdaj dinarje v Beogradu, pa kaj bos te sparal pri tej inflaciji ?

      2 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      31.10.2023 ob 11:57 smrkci gost

      varčujejo samo lahko tisti,ki jim je bilo dano v preteklosti,in katerih so dedki in babice in starši pokradli navadnim smrtnikom,sedaj se pa njihovi otroci in vnuki šopirijo in pametni delajo kako varčevati.meni in meni podobnim so taki idioti in psihični manipolatorji spokradli vse ploitika jim pa je pomagala da so nam vzeli delo,ampak se ne zavedajo da jih lahko vsak dan čaka zoro.

      7 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    11. gost
      31.10.2023 ob 12:44 gost

      Bravo,,,, smrkec,,, tebi je največ ukradel gargamel. Zdaj pa zares. To kar si napisal se v večini strinjam. Samo tisti ki nam kradejo že 30 let samostojnosti Slovenije še vedno hodijo okoli in se šopirijo kot da je res Slovenija samo njihova. To so pa tisti ki imajo državno blagajno v rokah. Pa da nebo pomote ni to nova vlada ampak desna tolpa domobrancev. Keri že 30 let delijo denar davkoplačevalcev oligarhom tajkunom lobistom. Da potem z njimi lahko igrajo golf se na njihovih jahtah jebejo hodijo v njihove vile preživljat dopust itd.

      5 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    12. gost
      31.10.2023 ob 13:52 gost

      Oh,Geza,kak se pa tij lažeš,joj,joj.

      2 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        31.10.2023 ob 14:36 Geza gost

        Daj si zračunati na eni od bank če si mislil obresti, zračunaj si tudi 100 evrov na mesec pri skoraj povprečni plači, vsa leta sem delal v Sloveniji in to v proizvodnji in to že za časa Jugoslavije in z mojim varčevanjem ni imela nobena vlada nič in to ne leva in desna tudi ne

        6 1 Prijavi neprimerno vsebino
    13. gost
      31.10.2023 ob 15:18 gost

      Geza , znan što si,taka od=bi.

      2 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    14. gost
      31.10.2023 ob 15:39 1q gost

      Geza ima prav, eni ko dobijo plačo na veliko plačujejo runde prva dva dni potem pa žicajo za cigarete

      5 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        31.10.2023 ob 18:22 gost

        I’m using an online business opportunity I heard about and I’ve made such great money. It’s really user friendly and I’m just so happy that I found out about it. Here’s what I do. For more details visit————————➤ 𝐖𝐰𝐰.𝐁𝐢𝐳𝐖𝐨𝐫𝐤𝟏.𝐂𝐨𝐦

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.