Odpadna hrana in njeni vplivi na okolje, gospodarstvo in družbo

Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki velja za največji in najuglednejši okoljevarstveni projekt Evropske unije na področju ozaveščanja o zmanjševanju količine odpadkov, poteka vsako leto med 16. in 24. novembrom. Leta 2024 je teden posvečen odpadni hrani, enemu največjih globalnih izzivov, in poteka pod sloganom »Food Waste is out of taste«. Čeprav zaradi lakote in podhranjenosti trpi približno 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže okoli 30 odstotkov pridelane hrane.

Odpadna hrana obremenjuje omejene naravne vire in okolje ter negativno vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov. Predstavlja izgubo virov, kot so voda in energija, ter povečuje emisije toplogrednih plinov. Po podatkih Združenih narodov so izgube hrane in odpadna hrana odgovorne za 8–10 % vseh emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, vidnim v nestabilnem vremenu in ekstremnih vremenskih pojavih.

V Evropski uniji je bilo leta 2022 zavrženih več kot 59,2 milijona ton hrane, kar znaša 132 kg na prebivalca. Približno 54 odstotkov teh količin nastane v gospodinjstvih (72 kg na prebivalca), ostalo pa se izgubi ali zavrže v oskrbovalni verigi, od primarne proizvodnje (10 kg) do proizvodnje (25 kg), gostinskih storitev (15 kg) ter trgovine na drobno in distribucije (11 kg). Med državami EU obstajajo velike razlike; poleg Slovenije sta bili med najuspešnejšimi Hrvaška in Madžarska, medtem ko so imeli najvišjo stopnjo zavržene hrane na prebivalca Portugalska, Danska in Ciper.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2022 v Sloveniji zavrženih 150.839 ton hrane, kar je za 2 odstotka manj kot leto prej. Od te količine je bilo 40 odstotkov še užitne hrane, medtem ko so preostanek sestavljali neužitni deli, kot so olupki, kosti, koščice in lupine. Skoraj polovica (47 odstotkov) zavržene hrane je nastala v gospodinjstvih, 37 odstotkov v gostinstvu in strežbi hrane, 9 odstotkov v trgovinah z živili, preostalih 7 odstotkov pa pri proizvodnji hrane.

Povprečni prebivalec Slovenije je leta 2022 zavrgel 72 kg hrane. Večina zavržene hrane je bila predelana v kompostarnah in bioplinarnah, v obeh primerih po 39 odstotkov.

Da bi spodbudili zmanjševanje in preprečevanje nastanka zavržene hrane, je Vlada RS leta 2021 sprejela sklep o razglasitvi Slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 24. aprila. Pobuda spodbuja posameznike k preudarnemu načrtovanju nakupov in uporabi prehranskih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.

Na področju preprečevanja zavržene hrane ostaja veliko možnosti za izboljšave. Evropski teden zmanjševanja odpadkov tako poziva posameznike k spremljanju svojega ravnanja in iskanju načinov za zmanjšanje količine zavržene hrane v lastnih gospodinjstvih.

Foto: pixabay