FOTO: Mura v glini, prostoru in spominu – dijaki ustvarili sodoben poklon propadli tovarni

Ko so se dijaki drugega letnika športnega oddelka murskosoboške gimnazije odpravili na teren v okviru projektne naloge »Bikec se vrača domov«, je bila izhodiščna zamisel jasna: spoznati in razumeti prostor skozi umetnost.

A z vsakim korakom po nekdanjem industrijskem kompleksu Mure je postajalo očitno, da gre za več kot pedagoški namen. Mura ni samo preteklost – je kolektivni spomin. In ta spomin so dijaki materializirali skozi glino, fotografijo in prostor. 

Izvedba naloge je potekala pod mentorstvom moje sestre, Martine Mihoković, dolgoletne profesorice likovne umetnosti. Najin oče je nekoč deloval kot zdravnik v tovarni Mura, zato sta najina projekta nekaj več kot izobraževalni in novinarski projekt – so osebna povezanost s krajem, ki je zaznamoval naše otroštvo in skupnost.

Od modeliranja do urbane intervencije

Projekt je dijakom ponudil stik s sodobno umetnostjo, še posebej s konceptualnimi pristopi. Izdelali so skulpture iz žgane gline, ki jih je navdihnil kip Janeza Boljke - in jih nato umestili v prostore nekdanje tovarne Mura, natančneje na lokacije, kjer so nekoč stale originalne skulpture iz Murinega parka slovenske skulpture. Dijaki so se pri tem urili tudi v fotografiranju lastnih del, kjer je bila v ospredju sporočilnost in razmislek o prostoru.

Del poti so namenili tudi drugim degradiranim območjem v Murski Soboti, med drugim nekdanjemu Potrošniku in parku z opuščeno stavbo modelarskega društva.

Tam so poustvarili umetniške geste Skupine OHO – prepleta lokalne zgodovine in mednarodnih umetniških tokov.

Murin park: umetniška dediščina, ki je (še) med nami

Delavnica je bila tudi priložnost za obisk Murine zbirke skulptur, prvotno umeščene znotraj tovarniškega kompleksa. Gre za izjemno zbirko slovenskih umetnikov od 60. do 80. let, ki jo je pred razprodajo po stečaju uspelo odkupiti Pomurskemu muzeju Murska Sobota z veliko angažiranostjo Metke Fujs, Janeza Balažica in Roberta Inhofa. Dela danes stojijo na ulici Štefana Kovača, restavrirana in na novo umeščena kot javna umetnost, ki mestu vrača del njegove identitete.

Mura kot prizorišče družbene preobrazbe

Med obiskom kompleksa nekdanje Mure so dijaki ugotovili, da gre za prostor simbolne moči. V najboljših časih je Mura zaposlovala več kot 6000 ljudi, imela svojo zdravstveno postajo, kulturno-rekreativne dejavnosti, stanovanjsko politiko in močno vpetost v skupnost.

Danes tam najdemo nekaj novih podjetij, a  del kompleksa še vedno propada ali čaka na prenovo. Tudi dve zbledeli Murini reklami sta bile tam do nedavnega – kot opomnik in kot vprašanje: kaj je ostalo od tega, kar je nekoč bilo simbol ponosa?

Umetnost kot tiha priča

Zadnji del delavnice je bil fotografiranje kipcev na dvorišču nekdanjega tovarniškega kompleksa. Dijaki so s svojo pris(o)tnostjo in ustvarjanjem izpostavili pomen industrijske dediščine, umetnosti kot javne dobrine in potrebe po kritičnem razmisleku o prostorih, ki jih obravnavamo kot “degradirane”. Vsaka fotografija je obenem umetniško delo in dokument – vpogled v zgodovino, ki je ne želimo (in ne smemo) pozabiti.

Mura kot točka stika med generacijami– tam, kjer je nekoč stal Boljkov bik. 

Projekt ni bil le učna enota o sodobni umetnosti. Bil je most med preteklostjo in prihodnostjo, med dijaki, ki odraščajo v digitalnem svetu, in tovarno, ki je oblikovala prostor, ritem in identiteto mesta. Dijaki niso zgolj razumeli, kaj pomeni »degradirano okolje« – doživeli so ga kot zgodbo, ki jo nosimo vsi, ki smo odraščali v Pomurju.

S pomočjo  vseh sodelujočih dijakov, je ta zgodba znova zaživela – ne le v glini in fotografiji, temveč tudi v načinu, kako gledamo mesto, ki ga je Mura nekoč zgradila.

Projekt dijaškega ustvarjanja v prostoru nekdanje tovarne Mura je nastal v okviru širšega programa Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, z naslovom »Degradirana okolja in likovna umetnost– usposabljanje za učitelje«. Med drugim je cilj programa bil preko umetniških in pedagoških pristopov spodbuditi mlade k razmisleku o prostorskih, okoljskih in družbenih posledicah propada industrijskih območij, ki še danes močno zaznamujejo lokalna okolja. Projekt opozarja, da degradacija ni le fizično propadanje zgradb, temveč tudi izguba zgodovinskih plasti, identitete skupnosti in kulturne dediščine, ki je pogosto potisnjena na rob pozornosti. S projektom so dijaki ne le ustvarjali, temveč tudi ozaveščali – sebe, svoje sošolce in širšo skupnost.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Foto: Dijaki 2. š Gimnazije Murska Sobota

Preberite še:

• Dorjan Zorman: Ohranjanje spomina na Muro je poklon tistim, ki so vanjo vložili svoje znanje in delo
• Sto let Murine zgodbe: več kot tovarna, več kot obleka
• Začetki tovarne Mura (1925–1945): Temelji tekstilnega imperija v Murski Soboti
• Kako je Mura oblekla generacije: Družbeni in gospodarski vpliv med 1945–1980
• Zaton tekstilnega velikana: Mura od osemdesetih do propada (1980–2009)
• Kako je Mura krojila svet slavnih - in predvidela prihodnost
• »Ko so zaprli Muro, se je zdelo, kot da so ugasnili mesto«
• Nitke spomina: »Oče je zdravil delavke, Mura pa je oblikovala mesto«
• Mura v spominu, Mura v tišini - in knjiga, ki posluša