GLOBALNO
Letni zakol živine v Sloveniji: več perutnine, manj prašičev in goveda
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2024 v Sloveniji nadaljeval trend naraščanja zakola perutnine, medtem ko je bil zaznan upad pri zakolu prašičev, goveda in drobnice. Statistika upošteva zakol živine v klavnicah in na družinskih kmetijah, kar prikazuje celotno sliko slovenske živinorejske proizvodnje.
Perutnina v porastu
V letu 2024 je bilo zaklanih kar 43,7 milijona perutninskih živali, kar predstavlja 3 % več kot leto prej. Masa očiščenih trupov se je povečala za približno 4 % in dosegla 78.400 ton. Perutninski zakol se skoraj v celoti izvaja v klavnicah, več kot 99 % vseh primerov. Na družinskih kmetijah je bilo zaklanih okoli 212.000 živali, kar prav tako pomeni rahlo rast (3 %).

Prašičev vse manj
Zaskrbljujoče pa je stanje pri zakolu prašičev, kjer je bilo v letu 2024 zaklanih le okoli 240.000 živali, kar pomeni 3-odstotni padec v primerjavi z letom prej. Masa očiščenih trupov se je zmanjšala za 2 % in je znašala 22.800 ton. Na družinskih kmetijah so zaklali približno 36.000 prašičev, kar predstavlja nekaj manj kot petino vseh zakolov.
Manj tudi goveda
Upad je bil zabeležen tudi pri zakolu goveda. Skupno je bilo zaklanih približno 105.000 glav, kar je 6 % manj kot v letu 2023. Masa očiščenih trupov je znašala 31.900 ton, kar pomeni 4-odstotni padec. Zakol goveda je bil v celoti izveden v klavnicah.

Drobnica večinoma zaklana na kmetijah
Zakol drobnice se je večinoma izvajal zunaj klavnic. V letu 2024 je bilo zaklanih približno 97.000 ovc (4 % manj kot leto prej) in okoli 23.000 koz (1 % manj). Večina ovc (89 %) in skoraj vse koze (97 %) so bile zaklane na družinskih kmetijah.
Kaj kažejo podatki na ravni EU?
Po podatkih Eurostata je bilo v EU v letu 2024 proizvedenih skoraj 6,6 milijona ton govejega mesa, kar je 3 % več kot leto prej. Proizvodnja svinjine se je povečala za 2 % na 21,1 milijona ton, perutninskega mesa za skoraj 6 % na približno 14 milijonov ton. Proizvodnja ovčjega in kozjega mesa je doživela padec, ocenjena je bila na okoli 0,4 milijona ton, kar je 7 % manj kot v letu 2023.

Slovenski trendi kažejo na krepitev perutninske proizvodnje, medtem ko je tradicionalna živinoreja, predvsem prašičereja in govedoreja, v upadu.
FOTO: Pixabay
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.


Prašič je kralj živali in krožnikov.