Baden: mesto zdravilnih vod, umetnosti in večne elegance

Baden pri Dunaju je elegantno avstrijsko zdraviliško mesto z bogato zgodovino, znamenitimi termami, secesijsko arhitekturo in glamuroznim igralniškim življenjem. Poleti se mesto spremeni v galerijo na prostem, saj tu gostuje največja fotografska razstava na prostem v Evropi. Prav tu pa je Beethoven napisal tudi evropsko himno Odo radosti.

Baden, uradno Baden pri Dunaju (nemško Baden bei Wien), je slikovito avstrijsko mesto, znano po svoji zdraviliški tradiciji, razkošni secesijski arhitekturi, ter edinstveni kulturi, ki prepleta umetnost, zgodovino in legende. Leži južno od Dunaja in že stoletja privablja obiskovalce z vseh koncev Evrope – od cesarjev in umetnikov do igralcev na srečo in iskalcev duhovnega miru.

Od cesarskih kopališč do skrivnostnih vodnjakov, od razkošnih vil do glamuroznih igralnic, Baden je eno najbolj razkošnih in slikovitih mest Avstrije, kjer je na vsakem koraku viden blišč in glamur stare avstro-ogrske monarhije.

Zgodovina mesta: Od rimskih term do cesarskega oddiha

Baden ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega v rimski čas. Rimsko ime kraja je bilo Aquae, kar pomeni "vode", saj so že Rimljani poznali zdravilne učinke tukajšnjih termalnih vrelcev. V 1. stoletju n. št. so v okolici današnjega mestnega središča zgradili terme, katerih ostanki so še danes vidni.

Mesto je skozi srednji vek ohranilo svojo vlogo kot zdravilišče, a svoj največji razcvet je doseglo v 18. in 19. stoletju, ko je postalo priljubljeno letovišče habsburške aristokracije, predvsem cesarja Franca I., ki si je v Badnu uredil svojo poletno rezidenco.

Baden kot zdravilišče: Kjer vre iz zemlje zdravje

Glavna privlačnost Badna so njegove žveplove termalne vode, ki izvirajo iz 13 vrelcev s temperaturo med 22 in 36 °C. Ti vrelci so zaradi svoje vsebnosti žvepla in mineralov znani po blagodejnih učinkih na revmatična obolenja in bolezni gibal.

Prva dokumentirana kopališča so nastala že v rimskih časih, a svojo moderno zdraviliško podobo je Baden dobil v 18. in 19. stoletju. Takrat so nastali veliki termalni kompleksi, elegantne kopeli in parki za sprehode, ki so ustvarili popolno kuliso za mirno okrevanje in sprostitev.

Danes so terme obnovljene in vključujejo Römertherme, sodoben kompleks, ki združuje zgodovino in luksuz sodobnega wellnessa.

Kazino Baden: Ko se zdravilišče sreča z igralništvom

Leta 1934 je bil v Badnu odprt eden najlepših igralniških objektov v Evropi – Casino Baden. Postavljen je bil v osrčje mestnega parka, v čudoviti stavbi v klasicističnem slogu, ki je pred tem služila kot zdraviliška dvorana.

Kazino je hitro postal prostor druženja za elito – kraj, kjer so se zabavali plemiči, poslovneži in umetniki. Danes ostaja eden največjih in najbolj prestižnih igralniških centrov v Avstriji, ki združuje tradicijo z modernimi igralnimi izkušnjami, kulturnimi dogodki in koncerti.

Secesija in vile: Arhitekturna eleganca jugendstila

Baden je pravi biser secesijske (jugendstil) arhitekture. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je mesto doživelo urbanistično preobrazbo, ko so številni bogati meščani, zdravniki in industrijalci zgradili razkošne vile, ki jih še danes občudujemo po mirnih ulicah mesta.

Hiše krasijo cvetlični ornamenti, vitraži, izrezljani balkoni in pastelne fasade, značilne za avstrijski jugendstil. Eden izmed najlepših primerov je Kurhaus, nekdanja zdraviliška hiša, ter številne vile na ulicah kot so Helenenstraße in Welzergasse.

Baden je danes znan tudi po svojem vodenem "Jugendstil pohodu", kjer obiskovalci lahko raziskujejo arhitekturno dediščino mesta s pomočjo zemljevidov ali lokalnih vodnikov.

Undinebrunnen: Vodnjak skrivnosti in legend

V osrčju mestnega parka se nahaja eden najbolj skrivnostnih simbolov Badna – Undinebrunnen (Vodnjak Undine). Fontana, zgrajena leta 1903, prikazuje vodno nimfo Undine, ki je v evropski mitologiji povezana z vodo, ljubeznijo in tragično usodo.

Po legendi naj bi Undine bila duhovno bitje, ki dobi dušo šele, ko se zaljubi v človeka – a ko jo ta prevara, se mora vrniti v globine in umreti. Vodnjak upodablja njen trenutek žalosti in poslovilnega objema.

Mnogi trdijo, da ima vodnjak posebno energijo, nekateri celo verjamejo, da voda iz njega prinaša jasnost misli in čustveno ravnovesje. V nočnem času, obsijan z nežno osvetlitvijo, vodnjak ustvarja prav posebno, skoraj magično vzdušje.

Rosarium in mestni park: dišeči vrt elegance

Ena najlepših in najbolj sproščujočih izkušenj v Badnu je sprehod skozi veličastni Doblhoffpark, kjer se nahaja znameniti Rosarium – največji rožni vrt v Avstriji. Ta cvetoča oaza, ki se razprostira na več kot 8 hektarjih, ponuja dih jemajoč prikaz več kot 30.000 vrtnic in 800 različnih sort.

Park je zasnovan v klasičnem angleškem krajinskem slogu, s prostranimi travniki, mirnimi potmi, jezerom z racami in labodi, ter idiličnimi kotički za oddih. Poleg cvetja ponuja park tudi kulturne dogodke, koncerte in umetniške instalacije, še posebej v času fotografskega festivala La Gacilly.

Rosarium in mestni park skupaj predstavljata zeleni srčni utrip Badna – prostor, kjer se prepletata naravna lepota in skrbno oblikovana estetika, značilna za celotno mesto.

Beethoven v Badnu: Navdih med vinogradi in tišino

Ludwig van Beethoven je imel posebno vez z Badnom. Med letoma 1821 in 1823 je pogosto preživljal poletne mesece v tem zdraviliškem mestu, kjer je iskal mir, zdravil svojo slabšajočo se gluhost in hkrati ustvarjal.

Prav v Badnu je nastal velik del njegove 9. simfonije, ene najpomembnejših skladb v zgodovini klasične glasbe, katere del je tudi znan kot Oda radosti in je uradna himna Evropske unije. V enem od svojih pisem je zapisal, da mu narava in tišina tega kraja pomagata ustvarjati, čeprav je že tedaj skoraj popolnoma oglušel.

Danes lahko obiskovalci obiščejo Beethovenovo hišo (Beethovenhaus), v kateri je bival in skladal. V njej je urejen muzej z rokopisi, osebnimi predmeti, originalnim klavirjem in številnimi zanimivimi vpogledi v njegovo življenje in delo. Sprehod skozi hišo razkriva umetnikov boj z boleznijo, a tudi njegovo neizmerno ustvarjalno moč, ki jo je črpal iz mirnega okolja Badna.

Baden s ponosom ohranja spomin na Beethovna – njegovo ime nosijo ulice, trgi, spomeniki in celo vsakoletni Beethovnov festival, ki praznuje zapuščino mojstra, ki je tukaj ustvarjal kljub tišini.

Fotografski festival La Gacilly: Umetnost na prostem

Od leta 2018 je Baden dom edinstvenega fotografsko-umetniškega dogodka – La Gacilly Foto Festival, ki izhaja iz istoimenskega francoskega mesteca La Gacilly. Gre za največji evropski festival fotografije na prostem, ki vsako leto spremeni Baden v pravo odprto galerijo pod milim nebom.

Festival poteka od junija do oktobra in obiskovalcem ponuja več kot 30 razstavnih postaj na javnih površinah – po parkih, trgih, uličicah in zgodovinskih stavbah.

Fotografije velikih formatov, razstavljene na prostem, brez vstopnine, predstavljajo dela svetovno znanih fotografov in umetnikov, ki se dotikajo aktualnih družbenih in okoljskih tem, kot so trajnost, narava, človekove pravice in podnebne spremembe.

Povezava med umetnostjo, naravo in arhitekturo mesta ustvarja izjemno izkušnjo. Sprehod po Badnu v času festivala pomeni potovanje skozi močne zgodbe, slikovne pokrajine sveta in premišljeno estetsko postavitev, ki nagovarja mimoidoče – tako turiste kot domačine.

La Gacilly je danes eden ključnih kulturnih dogodkov v regiji in Badnu daje sodoben, angažiran obraz – v duhu umetnosti, ki je dostopna vsem.

*Foto: Grega Lednik