Ali gnojite zaman? To so skriti razlogi, zakaj vaša trata ostaja rumena

Gnojenje trate je eno najpomembnejših opravil pri vzdrževanju zelenih površin. Kljub temu pa se številni lastniki vrtov in zelenic soočajo z vprašanjem, zakaj se njihova trata po gnojenju ne izboljša.

Čeprav je gnojilo uporabljeno v skladu z navodili, trava ostane redka, rumenkasta ali brez opaznega napredka. Razlogi za to so lahko zelo različni – od lastnosti tal, časa gnojenja in načina aplikacije, pa vse do vpliva podnebnih razmer ter prisotnosti plevelov in škodljivcev.

Analiza tal in pH kot temelj

Prvi dejavnik, ki ga je treba upoštevati, so tla. Zdrava in hranilno bogata tla so temelj za uspešno rast. Travne površine pri nas najbolje uspevajo pri pH vrednosti med 6,0 in 7,0. Če je pH nižji, so tla preveč kisla in hranila niso dostopna rastlinam, zato je potrebno apnenje. Če je višji, je priporočljivo dodajanje pripravkov na osnovi žvepla. Analizo tal je smiselno opraviti vsakih nekaj let, saj le tako vemo, katera hranila manjkajo in kakšno gnojilo je treba uporabiti.

Vloga hranil v gnojilih

Vsako gnojilo vsebuje razmerja treh glavnih hranil: dušika (N), ki spodbuja rast in zeleno barvo, fosforja (P), ki krepi koreninski sistem, ter kalija (K), ki povečuje odpornost na mraz, bolezni in sušo. Če trate ne gnojimo ciljno, lahko prej kot izboljšanje dosežemo neravnovesje. Zato je nujno, da izbiro gnojila vedno prilagodimo dejanskemu stanju tal.

Pravi čas gnojenja

Čas gnojenja je odločilen za učinkovitost. Večina travnih mešanic v Sloveniji sodi med hladno-sezonske trave, ki najmočneje rastejo spomladi in jeseni. Spomladi jim koristijo gnojila z več dušika, jeseni pa gnojila z več kalija, saj ta okrepijo korenine pred zimo. Poletno gnojenje je tvegano, saj lahko v vročini in suši pride do ožiga trate.

Tehnika nanašanja gnojila

Na učinkovitost vpliva tudi način raztrosa. Pogosta napaka je neenakomerna porazdelitev, ki povzroči lisasto rast – nekateri deli so pregnojeni, drugi pa podhranjeni. Pri granuliranih gnojilih je priporočljiva uporaba raztrosilca, pri tekočih pa enakomerno razprševanje v pasovih širine približno 1,5–2 metra. Vedno je treba upoštevati priporočene odmerke v gramih na m².

Zalivanje – ključ do uspeha

Brez vode gnojilo ne more doseči korenin. Takoj po gnojenju je treba trato zaliti s približno 5–7 litri vode na kvadratni meter. V obdobjih rasti potrebuje trata skupaj (padavine in zalivanje) 25–30 litrov vode na kvadratni meter na teden. Na peščenih tleh je zalivanje potrebno pogosteje, saj voda hitro odteče, medtem ko glinena tla vlago zadržujejo dlje časa.

Nevarnost prekomernega gnojenja

Preveč hranil škodi enako kot premalo. Previsoke koncentracije dušika in soli povzročijo ožig trate, ki se kaže kot rumenorjave lise in poškodbe korenin. V takih primerih je najbolje trato intenzivno zaliti, da se presežek hranil izpere.

Vpliv plevelov in škodljivcev

Če se trata ne odziva na gnojilo, je razlog pogosto v plevelih ali v škodljivcih, ki poškodujejo korenine. Redno pregledovanje zelenice in pravočasno zatiranje plevela ali škodljivcev je zato nepogrešljiv del celostne oskrbe.

Struktura tal in organska snov

Tudi najboljše gnojilo nima učinka, če so tla zbita. V takih razmerah hranila in voda ne prodrejo do korenin. Rešitev sta aeracija in vertikutacija, ki zrahljata zgornjo plast tal. Dodajanje komposta ali humusa izboljša njihovo strukturo ter spodbuja mikrobiološko aktivnost.

Učinkovitost gnojila je odvisna od več dejavnikov hkrati. Le z redno analizo tal, pravilno izbranim in ob pravem času uporabljenim gnojilom, z enakomernim nanosom in zadostnim zalivanjem lahko dosežemo želene rezultate.

Če temu dodamo še nadzor nad pleveli in škodljivci ter skrb za dobro strukturo tal, bomo dobili trato, ki je ne le lepa na pogled, temveč tudi zdrava in odporna na vremenske in mehanske obremenitve.

Povabilo k sodelovanju

Ob tej priložnosti vabimo vse lastnike lepo urejenih zelenic, da sodelujejo v izboru Naj zelenica 2025.

Pošljite fotografijo svoje zelenice do 31. avgusta na naslov urednistvo@pomurec.com ali na našo Facebook stran.

Prispele fotografije bomo objavili na naši Facebook strani, kjer bo potekalo javno glasovanje (zbiranje všečkov na fotografiji). Zmagovalec bo prejel priznanje in naziv Naj zelenica leta 2025.

Foto: Freepik