Inflacija, plače in brezposelnost: Kaj nas čaka do 2027?

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v začetku septembra objavil Jesensko napoved gospodarskih gibanj za leto 2025, ki kaže na občutno upočasnitev gospodarske rasti. Po lanski 1,7-odstotni rasti BDP se letos pričakuje zgolj 0,8-odstotna rast, kar je bistveno manj od pomladne napovedi (2,1 %).

»Glavni razlog za to je upad aktivnosti v izvoznem sektorju, zlasti v prvi polovici leta, kar povezujemo z relativno močno izpostavljenostjo težavam v evropski industriji,« je poudarila Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja UMAR.

Pogon gospodarske rasti: domača potrošnja in gradbene investicije

Medtem ko izvozni sektor letos beleži izrazito oslabitev, naj bi domača potrošnja ostala glavni motor rasti. Trošenje gospodinjstev, ki ga podpira visoka zaposlenost in hitra rast plač, ostaja stabilno.

Investicije v osnovna sredstva naj bi beležile rahlo rast, predvsem na račun povečanja gradbenih investicij, zlasti na področju nestanovanjskih objektov in infrastrukture. Ob visoki izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih naj bi rasle tudi investicije v proizvodnji.

Državna potrošnja bo sicer rasla počasneje kot lani in tudi počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Po lanski povečani porabi zaradi obnov po poplavah se letos rast seli predvsem na področje socialnih transferjev in investicijskih odhodkov.

Obeti za 2026 in 2027: zmerno okrevanje

UMAR v prihodnjih dveh letih napoveduje okrevanje gospodarske rasti na približno 2 % letno. Ob okrepljenem tujem povpraševanju naj bi se znova okrepil izvozni sektor, hkrati pa bo rast investicij usmerjena v povečanje zmogljivosti, predvsem v izvozno naravnane dejavnosti in gradbene objekte.

»Višja bo tudi rast investicij, ki bodo usmerjene v povečanje zmogljivosti izvoznega sektorja in gradbene objekte, kjer poleg infrastrukturnih pričakujemo tudi ponovno rast stanovanjskih investicij,« je pojasnila Kajzer.

Rast državne potrošnje bo odvisna predvsem od uvedbe novih pravic v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, zato se pričakujejo večja nihanja.

Trg dela: stagnacija zaposlenosti, rast plač in nizka brezposelnost

Zaposlenost se bo letos v povprečju zmanjšala, v prihodnjih letih pa naj bi pretežno stagnirala – predvsem zaradi demografskih dejavnikov. Nova delovna mesta bodo še naprej večinoma zapolnjevali tujci.

»Število registriranih brezposelnih bo v povprečju letošnjega leta ostalo podobno kot lani,« je povedala Kajzer. »V prihodnjih dveh letih pa bodo ob zgodovinsko nizkem številu brezposelnih na njihovo zmanjševanje vplivale predvsem demografske spremembe.«

Letos naj bi nominalna rast plač znašala 7,5 %, pri čemer bo javni sektor beležil 10-odstotno, zasebni pa 6-odstotno rast. Realna rast plač bo presežena glede na obdobje pred desetletjem, čeprav se bo po 2025 nekoliko umirila.

Inflacija: letos višja, nato umirjanje

Inflacija naj bi letos znašala 2,9 % (medletna konec leta), predvsem zaradi višjih cen hrane. Po letu 2025 naj bi se znižala proti 2,3 %, kljub še vedno prisotni rasti cen storitev zaradi pritiska s trga dela in rastočega povpraševanja.

Rast cen storitev bo po napovedih še naprej presegala rast cen življenjskih potrebščin, osnovna inflacija pa se bo v daljšem obdobju ohranjala nad 2 %.

Tveganja: pretežno negativna, a obstajajo tudi priložnosti

Uresničitev napovedi spremljajo številna tveganja, večinoma negativna, izhajajoča iz mednarodnega okolja:

»Največje tveganje iz mednarodnega okolja je morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti in povečanje negotovosti,« opozarja Kajzer. Dodatna tveganja so povezana s poslabšanjem zaupanja na finančnih trgih, geopolitičnimi konflikti (Ukrajina, Bližnji vzhod), in s tem povezanimi cenami energentov in motnjami v dobavnih verigah.

Na domačih tleh so tveganja predvsem zmožnosti izvedbe investicijskih projektov in naraščajoči stroški dela.

Kljub temu obstajajo tudi možnosti za ugodnejši scenarij gospodarske rasti, denimo z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev, uspešnejšim privabljanjem visoko usposobljene delovne sile ter večjimi izdatki za obrambo.

Foto: Freepik