FOTO: Zgodovinarji so razkrivali mite slovenske in madžarske preteklosti

V Pokrajinskem arhivu Maribor, enoti za Prekmurje, so danes pripravili konferenco »Stereotipi proti dejstvom: Nacionalni miti v slovenski in madžarski historiografiji«, ki jo soorganizirata Univerza Eötvös Loránd iz Budimpešte in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).

Dogodek je bil posvečen raziskovanju nacionalnih mitov v slovenskem in madžarskem zgodovinopisju ter njihovemu vplivu na oblikovanje zgodovinskega spomina, nacionalne identitete in širše srednjeevropske zavesti.

Po uvodnih nagovorih direktorice arhiva Nine Gostenčnik in direktorja Lisztovega inštituta – Madžarskega kulturnega centra Ljubljana Zoltána Thuróczyja so slovenski in madžarski raziskovalci predstavili zanimive prispevke, ki osvetljujejo prepletanje mitov in dejstev v zgodovini 19. in 20. stoletja – od njihove vloge pri oblikovanju narodnih identitet do prisotnosti stereotipov v učbenikih in javnem diskurzu.

Čezmejno sodelovanje in kritičen pogled na zgodovino

Dr. Andrej Rahten z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je poudaril, da je sodelovanje med slovenskimi in madžarskimi raziskovalci, ki se je začelo že z letošnjim srečanjem v Budimpešti, pomemben korak k boljšemu medsebojnemu razumevanju:

»Naš cilj je, da preko nacionalne zgodovine bolje spoznavamo drug drugega in s tem prispevamo k oblikovanju širše srednjeevropske identitete,« je dejal Rahten.

Ob tem je opozoril tudi na dejstvo, da madžarska zgodovina v slovenskih učnih načrtih še vedno ni dovolj prisotna:

»Ko govorimo o 19. stoletju, pogosto zanemarimo osnovna dejstva o madžarskih zgodovinskih okoliščinah – na primer o revoluciji leta 1848, kjer smo osredotočeni le na slovenske vidike, madžarskih pa skoraj ne poznamo.«

Krokarjev vzpon: ko popularna kultura sreča zgodovinsko raziskovanje

Eden od osrednjih poudarkov konference je bilo tudi raziskovanje zgodovinskih temeljev izjemno priljubljene televizijske serije Krokarjev vzpon (Rise of the Raven), ki je bila predvajana tudi na Planet TV. Serija, ki temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih in osebnostih, je spodbudila razpravo o razmerju med zgodovinskimi dejstvi in fikcijo ter pokazala, kako lahko popularna kultura prispeva k širjenju zgodovinskega znanja.

»Ideja za raziskovanje tega obdobja je nastala spontano – prav navdušenje nad serijo nas je spodbudilo k razmišljanju, kako lahko zgodovinske vsebine v popularni kulturi prispevajo k boljšemu razumevanju preteklosti,« je povedal Rahten. »Krokarjev vzpon je eden redkih primerov, kjer je tudi grof Ulrik II. Celjski prepoznan kot pomembna osebnost širšega evropskega prostora – čeprav je prikazan kot ‘največji zlikovec’, to dokazuje, da madžarsko vedenje o naši zgodovini prodira tudi v širši javni prostor.«

Poglobljena razprava o dejstvih in stereotipih

Popoldanski del konference je sklenila okrogla miza »Zgodovinski stereotipi proti dejstvom – televizijska serija Krokarjev vzpon«, ki jo je vodil Andrej Rahten. V razpravi so sodelovali Daniel Bagi, Tamás Pálosfalvi, Miha Kosi in Aleš Maver, ki so iz različnih zornih kotov osvetlili vlogo zgodovinskih narativov, stereotipov in popularne kulture pri oblikovanju kolektivnega spomina v slovenskem in madžarskem zgodovinopisju.

Več fotografij v spodnji galeriji ...