Kaj pravi vreme na Martinovo o prihajajoči zimi? Stara modrost razkriva namig

11. november je dan, ko Cerkev obhaja god svetega Martina iz Toursa. Bil je rimski vojak, ki je po izročilu na mrzel dan razdelil svoj plašč z revežem, ponoči pa se mu je v sanjah prikazal Kristus. Ta dogodek je Martinu spremenil življenje – zapustil je vojsko, postal menih in pozneje škof.

Sveti Martin velja za zavetnika kmetov, vinogradnikov in popotnikov, njegov god pa je v ljudskem izročilu tesno povezan z vinom, veseljem in predvsem z vremenom. Martinovo je praznik prehoda – dan, ko se jesen prevesi v zimo.

Ljudska modrost o Martinu

Sveti Martin je v slovenskem ljudskem koledarju že stoletja znan kot znanilec spremembe vremena. Naši predniki so opazovali nebo, veter in oblake ter po tem sklepali, kakšna bo prihajajoča zima. O tem pričajo številni pregovori:

Če je na Martina lepo, bo čez tri dni grdo.
Če Martin sonce ima, huda zima prikrevsla bo.
Martin lep, veliko da zimo; če je meglen, slabo zimo dobimo.
Če Martin zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.
Če je na Martina suho, bo dobra letina.

V preteklosti so ljudje menili, da vreme na Martinov dan določa značaj prihodnje zime – če je bilo jasno in toplo, bo zima mila; če je bilo megleno, deževno ali hladno, pa dolga in ostra.

Martinovo poletje

Poseben vremenski pojav, ki ga povezujejo z Martinovim, je tako imenovano »martinovo poletje« – nekaj dni nenavadno toplega in sončnega vremena sredi novembra. Takšne dni so ljudje razumeli kot zadnje darilo jeseni, preden se narava dokončno umiri. V resnici gre za kratkotrajno obdobje stabilnega vremena, ki nastane, ko se nad Evropo za nekaj dni utrdi območje visokega zračnega tlaka.

A po ljudski modrosti velja opozorilo:

Po soncu svetega Martina zahaja rada huda zima.

To pomeni, da lepo vreme na martinovo pogosto napove hitro ohladitev in sneg v prihodnjih tednih.

Martin kot vremenski mejnik

V začetku novembra se narava že pripravi na mirovanje. Listje odpada, dnevi so krajši, zjutraj je megla, polja pa se počasi prekrivajo s slano. Vremenoslovci pojasnjujejo, da se prav v tem času začne obdobje prvega trajnejšega mraza, zlasti v nižinah in dolinah.

Sveti Martin je zato postal simbol prehoda – iz svetlobe v temo, iz dela v počitek, iz jesenskega ritma v zimsko tišino. V preteklosti so na ta dan končali dela na poljih, zaklali gosi in okušali novo vino. Pregovori o vremenu pa so bili način, kako so naši predniki razlagali naravne pojave in se pripravljali na spremembe.

Sveti Martin je več kot praznik vina in pojedin. Je mejnik letnih časov, dan, ko se ljudje ozrejo v nebo in znova prisluhnejo naravi. Pregovori o Martinu so del bogate slovenske dediščine in spomin na čas, ko je bilo vreme več kot podatek – bilo je znamenje, napoved in učenje.

In morda ima staro izročilo še danes prav, ko pravi:

Martin lep, huda zima.

Kajti ne glede na napovedi, narava vedno ohrani pravico do presenečenja.

* Slike so simbolične