Pomurje v letu 2025 pod pritiskom vročine, toče in suše

Agencija Republike Slovenije za okolje je danes predstavila celovit pregled stanja podnebja v Sloveniji in svetu ter hidroloških razmer v Sloveniji v letu 2025. Dogodek je potekal v organizaciji Agencije za okolje in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter je temeljil izključno na meritvah, analizah in dolgoročnih trendih.

Uvod v predstavitev meteoroloških in hidroloških podatkov je podal državni sekretar za okolje Uroš Vajgl, ki je izpostavil pomen strokovnih podatkov pri oblikovanju prilagajanja na podnebne spremembe. Poudaril je, da letna predstavitev podnebja predstavlja redek trenutek, ko so podnebne spremembe predstavljene brez interpretacij in političnih poenostavitev, temveč na podlagi preverljivih meritev in analiz. Ob tem je opozoril, da podnebne spremembe niso več vprašanje prihodnosti, temveč realnost sedanjosti, podatki Agencije za okolje pa predstavljajo temelj za strokovne, odgovorne in dolgoročne odločitve.

Zakaj so meteorološke meritve ključne

Meritve Agencije za okolje so namenjene tako sprotnemu obveščanju javnosti o vremenskih razmerah kot dolgoročnemu spremljanju podnebja. Zbrani podatki služijo kot osnova za pripravo gradbenih standardov, prilagajanje na podnebne spremembe, umerjanje podnebnih modelov in delovanje računskih modelov za napovedovanje vremena. Prav zaradi tega imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zanesljivih vremenskih napovedi in pravočasnih opozoril.

Pomen teh meritev za obveščanje javnosti in izdelavo vremenskih napovedi je v posebni predstavitvi pojasnil tudi Brane Gregorčič, katere posnetek je dostopen na platformi YouTube.

Svet leta 2025 tik pred mejo Pariškega sporazuma

Na globalni ravni je bilo leto 2025 drugo ali tretje najtoplejše leto od začetka meritev leta 1850 in praktično enako toplo kot leto 2023. Temperaturni odklon glede na obdobje 1850–1900 se je približal 1,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da se svet zelo verjetno nahaja tik pred mejo, določeno s Pariškim podnebnim sporazumom.

Vsi meseci leta 2025 so se uvrstili med tri najtoplejše v zgodovini meritev. Najbolj izstopajoče temperaturne razmere so bile zabeležene na severni polobli, zlasti na severnem delu Tihega oceana. Morja so tudi v letu 2025 nadaljevala kopičenje toplote zaradi povečanega učinka tople grede. Zgornjih 2000 metrov oceanov je v enem samem letu sprejelo okoli 23 zetadžulov energije, kar je približno štiriintridesetkrat več od celotne letne porabe energije človeštva in verjetno največ v zadnjih desetletjih.

Tudi Evropa je leto 2025 sklenila kot drugo ali tretje najtoplejše leto, s temperaturnim odklonom okoli 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.

Slovenija: dolgo zaporedje nadpovprečne toplote

V Sloveniji je bilo leto 2025 četrto najtoplejše leto od leta 1950 in že petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto. V zadnjih štiridesetih letih se temperatura v Sloveniji zvišuje s hitrostjo kar 0,6 stopinje Celzija na desetletje, kar državo uvršča med območja z izrazitim segrevanjem.

Vsi letni časi in večina mesecev so bili nadpovprečno topli. Junij 2025 je še posebej izstopal, saj je bil hkrati rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen. V Dobličah pri Črnomlju je bil 26. junija dosežen nov slovenski junijski temperaturni rekord s 38,4 stopinje Celzija. Junij je bil celo toplejši od julija in avgusta, zaradi česar je postal najtoplejši mesec leta, kar se zgodi zelo redko.

Zima ni prinesla izrazitega mraza, januar pa je bil nenavadno topel z dvema zelo toplima obdobjema v začetku in ob koncu meseca. Posebej izrazitega snega po nižinah ni bilo, osončenost pa je bila na ravni države nekoliko nadpovprečna, saj je bilo sonca približno sedem odstotkov več od dolgoletnega povprečja.

Čeprav je leto zaznamovala splošna toplota, ni manjkalo vremenskih skrajnosti. Na Goričkem je 3. junija klestila debela toča, ki je povzročila precejšnjo škodo v kmetijstvu. Poleti in jeseni je bilo več neurij, močni nalivi pa so 16. in 17. novembra prizadeli območje Goriških brd vse do Tolmina. Ti dogodki potrjujejo, da se podnebne spremembe ne kažejo le v naraščajočih temperaturah, temveč tudi v večji pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov.

Površinske vode: manj vode, a brez dolgotrajne suše

Po slovenskih rekah je leta 2025 preteklo za dobrih pet odstotkov manj vode kot v povprečju obdobja 1991–2020. Vodnatost rek se je zmanjševala od jugozahoda proti severovzhodu. Dragonja se je kar osemkrat razlila ali poplavljala in dosegla tretji največji srednji letni pretok, medtem ko sta Mura in Drava zabeležili tretja najmanjša srednja letna pretoka od leta 1981.

Reke so bile najbolj vodnate marca, najmanj vodnati pa sta bili obdobji junija in decembra. Kljub podpovprečni vodnatosti, ki je vztrajala od junija do konca leta, dolgotrajnejših sušnih razmer niso zabeležili.

Podzemne vode: dolgotrajna sušnost na severovzhodu

Povprečne letne višine gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so bile večinoma nizke do običajne. Nižje gladine od povprečja so zaznali na Ptujskem in Čateškem polju ter v delih Apaškega, Murskega, Dravskega in Spodnjesavinjskega polja, medtem ko so bile na Vrtojbenskem polju nadpovprečne.

V drugi polovici leta so prevladovale zmerno sušne razmere, ki so najdlje trajale prav v Pomurju in Podravju. Septembra in novembra so bile na Prekmurskem, Apaškem in Ptujskem polju izmerjene najnižje gladine podzemne vode v zadnjem desetletju, kar dodatno poudarja ranljivost severovzhodne Slovenije.

Morje vse toplejše tudi brez vročinskega vrhunca

Srednja letna temperatura morja na mareografski postaji Koper je v letu 2025 znašala 18,0 stopinje Celzija, kar je izenačena druga najvišja vrednost doslej. Morje je bilo vse mesece razen avgusta nadpovprečno toplo, septembrska srednja temperatura pa je bila najvišja v zgodovini meritev.

Kaj lahko stori posameznik

Predstavitev se je dotaknila tudi vloge posameznika pri prilagajanju na podnebne spremembe. Varčna raba vode in energije, zmanjševanje odpadkov ter manjša uporaba avtomobilov ostajajo ključni koraki. Pomembna je tudi prilagoditev domov na izredne vremenske razmere, od boljše izolacije do premišljene uporabe klimatskih naprav. V kmetijstvu postaja nujna izbira sort, odpornih na sušo, ter ustrezno namakanje, ob tem pa skrb za zdravje med vročinskimi valovi in redno spremljanje vremenskih opozoril.

Foto: Arhiv Pomurec